V poplavi zgodb o propadlih podjetjih prevečkrat najkrajši konec potegnejo zaposleni, pogostokrat tudi v družbah v državni lasti.
Še pred nekaj leti smo bili priča večmesečni agoniji delavcev Steklarske nove, ki svojim zaposlenim dalj časa ni plačevala prispevkov. A šlo je le za vrh ledene gore. Enako težavo ima sto enajst delavcev Nafte Petrochema, ki že dva tedna stavkajo, to pa še zdaleč nista edina primera. Čeprav so državne institucije pri preganjanju neplačevanja prispevkov in plač vedno bolj učinkovite, je dokazovanje s tem povezanih kaznivih dejanj vse prej kot enostavno delo.
Konkretnih odgovorov na vprašanje, kako sploh lahko dopustijo, da državna podjetja delavcem ne plačujejo prispevkov, od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo nismo prejeli. Tam žogico vračajo Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), ki »mora kot upravljalec državnega premoženja storiti vse, da se v Nafti Lendava prepreči škoda, odgovorno upravlja državno premoženje in zaščiti pravice delavcev«. Tudi v SDH trdijo, da za nadzor plačevanja obveznih dajatev niso pristojni. Na ministrstvu za finance pa so pojasnili, da pobiranje davkov in prispevkov nadzoruje finančna uprava (Furs). Tam so nam zatrdili, da so se z nadzorom tega področja v okviru posebnega projekta začeli intenzivno ukvarjati že leta 2010.
Res je, da so državne institucije pri sankcioniranju izkoriščanja zaposlenih iz leta v leto vse bolj učinkovite. A stanje je še vedno alarmantno. Po podatkih policije so od začetka leta 2011 do konca junija letos zaradi sumov kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev (196. člena kazenskega zakonika), ki se nanašajo predvsem na neplačevanje prispevkov, obravnavali 608 pravnih in 1252 fizičnih oseb. Medtem ko je nastala škoda po oceni policije leta 2011 znašala 4,64 milijona evrov, leto kasneje pa malenkost manj, se je leta 2013 povzpela že na 16,1 milijona evrov. Samo v prvem polletju letošnjega leta je znašala že 14,3 milijona evrov.
Za 310 milijonov evrov neplačanih prispevkov
Vprašanje, ki se pogosto zastavlja je, koliko podjetij zaposlenim ne plačuje prispevkov. Kot so pojasnili na Fursu, se ta številka spreminja iz dneva v dan. Plačevanje prispevkov delijo v dve kategoriji. V prvi so tista podjetja, ki oddajo obračune prispevkov, vendar jih zaradi različnih okoliščin ne morejo ali ne želijo poravnati. Od vseh podjetij je takšnih 4,5 odstotka oziroma skoraj 2500. Od teh Furs prispevke izterja prisilno. Samo lani je prisilno izterjal za 131 milijonov evrov obveznosti, kar je predstavljalo za dobrih deset odstotkov več kot leta 2012. Kumulativni dolg iz naslova prispevkov se je lani znižal za 82 milijonov evrov oziroma za približno 15 odstotkov. Medtem ko je bilo lani bremenitev za prispevke 5,36 milijarde evrov, jih je bilo plačanih 5,12 milijarde evrov. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) so pojasnili, da so v svoji evidenci celotni znesek neplačanih prispevkov prvič izkazali konec lanskega leta. Takrat je po podatkih Fursa znašal skoraj 310 milijonov evrov.
V drugo skupino Furs uvršča podjetja, ki sploh ne oddajajo obračunov prispevkov. Teh je bilo lani 2,4 odstotka, skupaj pa so zaposlovala 17.000 ljudi. Po zadnjem seznamu, ki ga je objavil Furs, je bilo julija letos 5186 nepredlagateljev obračunov davčnega odtegljaja.
Nad neplačevanje prispevkov z več represije
Potem ko so na Zpizu letos spomladi ugotovili slabo stanje pri plačevanju prispevkov, so pozvali vlado in pristojne institucije, da naj pripravijo zakon, ki bo celovito uredil to področje. Na ministrstvu za delo poudarjajo, da je za plačevanje prispevkov odgovoren Furs. Pojasnili so še, da so zavarovancem omogočili elektronski vpogled v podatke o plačanih prispevkih, enkrat letno pa jim bo zavod posredoval obvestilo o obračunanih in plačanih prispevkih za preteklo leto.
Toda tovrstni ukrepi po več ocenah še zdaleč ne bodo zadostovali, ampak bodo morali biti bistveno bolj represivni. Že leta 2012 je bila pri vrhovnem državnem tožilstvu oblikovana posebna skupina specializiranih tožilcev za pregon kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v politiki pregona kaznivih dejanj poleg gospodarskega kriminala in korupcije kot prednostno področje uvrstil tudi kazniva dejanja, s katerimi so kršene pravice delavcev. A dokazovanje kaznivih dejanj, ki se nanašajo na neizplačilo prispevkov, je vse prej kot enostavno delo. Osumljenci tovrstnih deliktov se namreč izgovarjajo na krizo in plačilno nedisciplino. Tudi zato je pri tem neplačevanju težko dokazati naklep oziroma namerno zavlačevanje. Kljub temu se počasi tudi na tem področju vzpostavljajo ustrezne smernice in sodna praksa.
Izgovori obtožencev podobni kot pri goljufijah
Obramba obtožencev, ki niso plačevali prispevkov zaposlenih, je sicer pogosto enaka kot pri kaznivih dejanjih goljufije. Trdijo, da nikogar niso nameravali prinesti okoli. »Naloga sodnika je, da presodi vse okoliščine,« je opozorila mariborska okrožna sodnica Barbara Nerat. »Nekdo, ki ima visokošolsko izobrazbo, me ne more prepričati, da delavcu ne plačuje prispevkov, o tem pa ga niti ne opozori,« je pojasnila Neratova. Če se sama ne more prebiti skozi razpoložljivo dokumentacijo, pogosto angažira sodnega izvedenca finančne stroke, je še dodala. Pri tem izvedenca vpraša, ali bi se obtoženec lahko zavedal, da se na primer v prihodnjih desetih mesecih ne bo zmogel izkopati iz rdečih številk, in kdaj je o nastali situaciji obvestil delavce.
Tudi tožilstvo in sodišče v zadnjih letih beležita rast obravnave kaznivih dejanj neplačevanja prispevkov. Po pojasnilih vrhovnega državnega tožilstva so lani prejeli več kot 1500 ovadb zaradi kršitev temeljnih pravic, kar je za dobrih 80 odstotkov več kot leta 2012. Medtem ko so 381 ovadb zavrgli, so v 371 zadevah vložili obtožnice. Koliko obsodb so lani izrekla sodišča, še ni znano. Na vrhovnem državnem sodišču so pojasnili, da ne razpolagajo z že izdelanimi analizami podatkov za posamezna kazniva dejanja. Na državnem statističnem uradu, kamor sodišča pošiljajo podatke po pravnomočnosti zadev, pa lanskoletnih podatkov še niso objavili. Leta 2012 so v 64 primerih obravnave kršitve temeljnih pravic delavcev sodišča izrekla 36 obsodilnih sodb.
