Za kapitalsko krepitev Banke Celje 160 milijonov evrov po dostopnih informacijah ne bo dovolj. Zahteva po dokapitalizaciji, za katero si vsi vpleteni prizadevajo, da jo izpeljejo še pred koncem leta, naj bi bila višja za okoli 20 odstotkov oziroma okoli 30 milijonov evrov. Ministrstvo za finance ima v letošnjem proračunu za dokapitalizacijo bank na razpolago sicer 308 milijonov evrov, pri čemer opozarjajo, da ta znesek nikakor ne napoveduje višine dokapitalizacije celjske banke.
Bruselj čaka na soglasje državnega zbora
Finančno ministrstvo si prizadeva, da opravi z dokapitalizacijo Banke Celje še letos, tako da strošek ne bo bremenil proračuna prihodnje leto. Ali jim bo uspelo, je odvisno od državnega zbora, nato pa še od evropske komisije. Ta je, kot smo že večkrat poročali, z državno pomočjo že šesti slovenski banki pripravljena soglašati le ob hkratni zavezi države, da bo sledila privatizacija, in sicer združene Abanke in Banke Celje. Vlada se je Bruslju že ob pridobivanju soglasja za dokapitalizacijo Abanke zavezala, da bo banki združila – Banka Celje naj bi se dejansko pripojila Abanki – najkasneje do začetka leta 2016, ni pa mogla soglašati z zavezo, da bo združeno banko prodala, saj je ta odločitev še vedno v rokah državnega zbora.
Vlada je parlamentu pretekli teden že posredovala predlog za soglasje k prodaji tako obeh posameznih bank kot združene banke. Brez soglasja državnega zbora za prodajo bank namreč ne more pričakovati soglasja evropske komisije za dokapitalizacijo Banke Celje in na ministrstvu ne skrivajo, da se jim mudi. »S ciljem, da se dokapitalizacija Banke Celje izvede še v letu 2014, je treba pospešiti postopke za izdajo odločbe evropske komisije o dovoljeni državni pomoči, tako da bi bila ta izdana najkasneje do sredine decembra. Po izdaji odločbe bi bili izvedeni vsi postopki za dokapitalizacijo banke do konca leta 2014,« poslancem sporočajo s finančnega ministrstva.
S krepitvijo kapitala se mudi tudi banki. Ta je imela konec lanskega leta vsega 2,49-odstotno kapitalsko ustreznost, do polletja pa se je količnik kapitalske ustreznosti še dodatno znižal na vsega 1,89 odstotka. Ob objavi devetmesečnih rezultatov banka kapitalske ustreznosti ni več razkrila. Že konec lanskega leta so se v Banki Celje, spomnimo, negativnemu kapitalu ognili le z oceno, da bodo lastnikom podrejenih obveznic namesto 88 milijonov evrov pogodbenih obveznosti vrnili le okoli pet odstotkov oziroma nekaj več kot štiri milijone evrov. Leto so tako končali z »le« 126 milijoni evrov izgube. Leskovar včeraj ni bil dosegljiv za pojasnila o tem, kaj se obeta banki, če ji do 31. decembra ne uspe okrepiti kapitala, medtem ko predsednik nadzornega sveta banke Jure Peljhan na vprašanja ni želel odgovarjati.
Tudi v Banki Celje popoln izbris podrejencev
Decembra lani ob objavi rezultatov obremenitvenih testov, ki so banki v primeru neugodnega makroekonomskega scenarija izračunali luknjo v višini 388 milijonov evrov, je Banka Celje sicer še izpolnjevala kapitalske zahteve Banke Slovenije. Ta je dala banki za kapitalsko krepitev sprva pol leta časa, a že tri mesece kasneje je od celjske banke zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, in to v roku vsega mesec dni. Sledili so (neuspešni) poskusi pridobivanja zasebnega vlagatelja, podaljševanje rokov za dokapitalizacijo, ne koncu pa je Banka Slovenije izpolnitev zahteve vezala na pridobitev soglasja Bruslja za pomoč države, ki se je zavezala, da bo pomagala banki.
Ravno v Bruslju naj bi zdaj ocenjevali, da 160 milijonov evrov ne bo dovolj, saj banki hkrati ni uspelo izpolniti vseh drugih ukrepov za krepitev kapitala. K večjim kapitalskim zahtevam bi sicer lahko prispevalo tudi dejstvo, da bo združena banka pod neposrednim nadzorom Frankfurta, tako kot NLB in Nova KBM, ki se v letošnjih testih nista odrezali najbolje. Ravno zaradi tega naj bi želeli banko že predhodno dodatno kapitalsko okrepiti.
S tem so se razblinile tudi prvotne napovedi, da se lastnikom podrejenega dolga Banke Celje obeta boljša usoda kot obvezničarjem drugih že podržavljenih bank. Kot smo poročali že aprila, je predlog državne pomoči za Banko Celje poleg izbrisa vključeval tudi predlog konverzije podrejenih obveznic v delnice banke, koliko od 88 milijonov evrov skupne vrednosti podrejenih obveznic bi njihovim lastnikom dejansko ostalo, pa bi bilo odvisno od ugotovljene kapitalske luknje. V Bruslju v konverzijo zdaj menda niso privolili, ampak so tudi v primeru celjske banke zahtevali popoln izbris.
Po izračunu Društva malih delničarjev Slovenije bi bil izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov. Navajajo tudi, da naj bi Banka Slovenije neuradno že naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.