Vlada in šefi slabe banke, ki jih je država najela za sanacijo bank in prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, ostajajo na okopih. In videti je, da so tudi zadnjo bitko dobili v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ne le da vlada včeraj ni posegla v višino njihovih plač, predsednik vlade Miro Cerar je hkrati pojasnil, da predvidena prepolovitev visokih plač vodilnih v slabi banki »nikakor ne ponuja dokončne rešitve«. Čeprav je premier prepričan, da so prejemki nerazumno visoki, si bodo vzeli nekaj več časa za premislek. Na drugi strani bo prihodnji teden svojo »resnico« razkril glavni izvršni direktor slabe banke Torbjörn Månsson. Javnosti bo poleg rezultatov predstavil tudi »dejstva in neresnice o DUTB«.
Vseskozi v konfliktu
Vodilni v DUTB so z vlado oziroma ministrstvom za finance, dejansko s svojimi delodajalci, vseskozi v konfliktih. Spomnimo, da jih je k razmisleku o znižanju plač pozval že nekdanji minister za finance Uroš Čufer, kar so brez temeljitejšega razmisleka zavrnili. Ob vsaki kritiki njihovega dela ali (prevelikih) pričakovanjih opozarjajo na svojo neodvisnost in nedopustljivost političnih pritiskov. Ob minusu v bilancah so opozorili, da so jih opeharili pri vrednotenju prenesenih terjatev, s katerim sami niso imeli nič, manj uspešni so pri pojasnjevanju večmilijonskih stroškov za svetovalce, razlogov za najemanje zunanjih sodelavcev, zaposlovanje, še povprečna plača v družbi je skrivnost.
Sprememb se je želela lotiti že vlada Alenke Bratušek, a primeren trenutek za spremembo zakona iskala kar eno leto. Dlje od sprejema smernic delovanja in manjših popravkov politike plač ni prišla. Aktivnejši poseg je napovedala Cerarjeva vlada, ki ji po objavi poročila protikorupcijske komisije kaj drugega tudi ni preostalo. Tudi komisija se je osredotočila predvsem na prejemke vodilnih in njihovih svetovalcev, a za zdaj ostajajo njihovi zaslužki nespremenjeni. Månsson bo še naprej mesečno prejemal 20.500 evrov bruto in 4800 evrov neto za potne stroške, izvršni direktor Janez Škrubej bo prejemal dobrih 21.500 evrov, več deset tisoč evrov mesečnega zaslužka se še naprej obeta svetovalcu Janneju Harjunpääju, variabilni deli njihovih plač pa bodo lahko dosegali več sto tisoč evrov. Plačila neizvršnih direktorjev bodo še naprej znašala do 10.000 evrov, še naprej jim bo pripadla tudi odpravnina. Vlada se je seznanila s poročilom, ki so ga kot odziv na ugotovitve protikorupcijske komisije pripravili na ministrstvu za finance, pri katerem so po Cerarjevih besedah pogrešali več vsebinskih analiz glede dosedanjega dela oziroma poslovanja DUTB. Del odgovorov naj bi jim priskrbelo tudi računsko sodišče, ki zaključuje poročilo o DUTB.
Kadrovske spremembe za večji nadzor
Je pa Cerar odzivno poročilo finančnega ministrstva že označil za dovolj kritično za to, da je vlada ugotovila, katere ukrepe bo v slabi banki treba izpeljati. Ni dvoma, da bo med njimi tudi zmanjšanje prejemkov, a vlada si napake, s katero bi se lahko po opozorilih nekaterih tudi osramotila v tujini, ne želi privoščiti.
A ne le poseg v plače, ki javnost sicer najbolj razburjajo, Cerar je napovedal tudi okrepitev nadzora nad delom slabe banke. Tej se tako očitno kaj kmalu obetajo kadrovske spremembe. Vlada je pristojna za imenovanje neizvršnih direktorjev in že proučuje, ali sta poslovanje in nadzor slabe banke res dovolj uspešna. »Če bomo ugotovili, da je prišlo do napačnih odločitev, bodo kadrovske spremembe upravičene,« je dejal predsednik vlade.
