Čeprav delegacije snubcev za Telekom Slovenije v prihodnjih dneh prihajajo v Ljubljano na sestanke z njegovo upravo in bodo predvidoma do 21. januarja oddali tudi do milijardo evrov vredne zavezujoče ponudbe, se nad privatizacijo spet zgrinjajo črni oblaki.
Potem ko je za trimesečno zamrznitev prodajnega postopka in odhod več interesentov poskrbela nekdanja premierka Alenka Bratušek, so za aktualne težave zaslužni sindikati in nova vlada z Mirom Cerarjem na čelu. V zadnjih dneh so vse glasnejša opozorila, kaj bi se lahko zgodilo z omrežjem in zaposlenimi v Telekomu, če bi jih dobil v roke kateri od zainteresiranih finančnih skladov. Začele so se pojavljati tudi napovedi predstavnikov vlade, da pri izbiri novega lastnika ne bi smela odločati le cena, kar je ključno merilo državnih prodajalcev. Cerarjeva vlada, ki je še v začetku oktobra prižgala zeleno luč nadaljevanju privatizacije, tako iz tedna v teden spreminja stališča.
Tako je premier v četrtek na kongresu Združenja delodajalcev Slovenije povedal, da bodo v privatizaciji iskali čim širši (družbeni) konsenz. Torej tudi z glavnimi sindikati, ki so glasni nasprotniki razprodaje našega gospodarstva in so v ponedeljek zato protestirali pred vladno palačo.
Kdo je pravi kupec?
V primeru Telekoma nasprotujejo prodaji infrastrukture in zahtevajo njeno takojšnjo izločitev iz postopka prodaje. Pričakujejo tudi zaščito zaposlenih. Da bo imela vlada odslej več posluha za nefinančne zaveze, je namignil tudi nekdanji gospodarski minister Metod Dragonja, zdaj na ministrstvu za finance odgovoren za privatizacijo. Dejal je, da ni pomembna zgolj cena, ampak je treba najti »pravega kupca«. Kdo je za Dragonjo pravi kupec, ni pojasnil, špekulira pa se, da so vladi bliže strateški partnerji iz panoge, v konkretnem primeru torej Deutsche Telekom. Ta je v nezavezujoči ponudbi za eno naših največjih podjetij sicer pripravljen odšteti manj od finančnih skladov, ki jih nekateri v vladi označujejo za »špekulante«.
V tej luči je pomemben tudi aktualni spor med upravo Telekoma pod vodstvom Rudija Skobeta in sindikalisti, ki so do nedavna obvladovali svet delavcev v družbi. Ti so po tistem, ko so ostali brez člana uprave in predstavnikov v nadzornem svetu, izgubili še visoke dodatke k plačam za sindikalno delo. Kljub vsemu so »stari sindikalisti« ohranili svoje predstavnike v tako imenovanem usmerjevalnem odboru, v katerem so še predstavniki nadzornega sveta, lastnikov in prodajalcev Telekoma, ki bo med drugim uskladil podrobnosti kupoprodajne pogodbe. In prav ti sindikalisti naj bi že od samega začetka nasprotovali prodaji.
Zaveze bodo znižale izkupiček
Če bo Cerarjeva vlada klonila pod pritiski in v kupoprodajno pogodbo vnesla tudi zaveze glede ohranitve števila zaposlenih, višine bodočih investicij in podobno, bi s tem neposredno vplivala na izbor kupca in pomembneje – izkupiček od prodaje 75-odstotnega deleža v Telekomu. Ker bi novemu lastniku zmanjšali manevrski prostor za iskanje prihrankov, bi bil pripravljen za Telekom plačati manj. Vprašanje je tudi, ali kakršne koli zaveze, ki bi jih kupec vključil v končno, nižjo ceno, ne bo problematizirala evropska komisija kot nedovoljeno državno pomoč.
Kot je znano, so v ožjem izboru za nakup Telekoma Deutsche Telekom in ruska Sistema kot strateška vlagatelja ter skladi Apax, Bain Capital, Cinven Capital in Providence kot finančni vlagatelji. V postopku nezavezujočega zbiranja ponudb je po naših informacijah najboljšo ponudbo oddal britanski Apax, in sicer malo več kot 160 evrov za delnico. To je malce nad včerajšnjo borzno ceno 158 evrov, ki je dosegla rekordno raven v letošnjem letu. Vendarle se pričakuje, da bodo interesenti močno zvišali ponudbe in da bi morala biti končna cena precej višja. Po naših informacijah bi lahko presegla tudi 180 evrov. Država in drugi prodajalci pa bi iztržili več kot 900 milijonov evrov.
Prodaja enkrat že padla zaradi »neustrezne« cene
Čeprav gre za znesek, ki je višji od najbolj optimističnih napovedi borznih analitikov, bi vladni predstavniki lahko našli razlog za zavrnitev ponudbe. V zadnjih dneh so namreč v slovenski javnosti na podlagi poročanja Reutersa zakrožile informacije, da je naš nacionalni operater po mnenju vlade vreden ogromnih 1,6 milijarde evrov. To naj bi bila višina kar sedemkratnika kosmatega denarnega toka (EBITDA). Od tega je treba odšteti še neto finančni dolg, ki je konec lanskega leta znašal 341 milijonov evrov, da pridemo do zneska, ki bi ga bili pripravljeni ponudniki plačati za nakup Telekoma. Cena, ki naj bi jo domnevno pričakovala vlada, tako presega 190 evrov za delnico. To pa je precej nad tistim, kolikor so ponudniki po naših informacijah pripravljeni plačati. Seveda, če prodajalci od njih ne bodo zahtevali upoštevanja nefinančnih zavez, kot so ohranitev števila zaposlenih v Sloveniji, ravni naložb...
Spomnimo, da je bila prav prenizka cena razlog za propad privatizacije Telekoma v letu 2008, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše. Takrat je imela privatizacijska komisija na mizi ponudbi konzorcija Bain Capital&Axos Capital&BT Storitve in islandskega Skiptija v vrednosti 400 evrov na delnico, vendar je obe zavrnila. Ne gre tudi mimo dejstva, da bodo letošnji rezultati Telekoma slabši kot lanski, v prvi polovici leta pa je moral operater za nakup frekvenc odšteti več kot 64 milijonov evrov. Tako ni neverjetno, da bi vlada zaradi po njenem mnenju »neustreznih« ponudb te zavrnila, Telekom pa bi še naprej ostal v državni lasti. To brez dvoma ne bo pogodu Bruslju, ki mu je že več kriznih vlad, tudi aktualna, obljubljalo nadaljevanje privatizacije slovenskega gospodarstva.
Tomaž Modic, Vesna Vuković
