Zaradi vse višjih okoljskih dajatev ni ogrožena zgolj konkurenčnost slovenske industrije na evropski ravni, ampak tudi evropske industrije na globalni ravni. Za slovenska podjetja, predvsem energetsko intenzivna podjetja, je zato še toliko pomembneje, da se jim konkurenčni položaj zaradi okoljskih obremenitev ne slabša že znotraj Unije, poudarjajo predstavniki gospodarstva.
Protest Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) proti vladnim načrtom za zvišanje okoljskih taks konec lanskega leta je obrodil sadove, saj se je obremenitev energetsko intenzivnih podjetij znižala z načrtovanih 32,5 milijona evrov na 8,7 milijona evrov. Poročali smo že, da je vlada razliko pridobila s prerazporeditvijo obremenitve na vse porabnike goriv, tudi gospodinjstva, s čimer je hkrati povečala obremenitev preostalega gospodarstva z načrtovanih 2,7 na 9,5 milijona evrov. Omenjene spremembe veljajo s 1. januarjem letošnjega leta, še vedno pa ni jasno, kako bo vlada postopala pri shemi državnih pomoči za obnovljive vire energije in ali bodo energetsko intenzivna podjetja res povsem oproščena dajatve iz naslova izpusta ogljikovega dioksida (po zadnjih informacijah naj bi bila). Če bi država te napovedi uresničila, bi bila energetsko intenzivna podjetja dejansko razbremenjena še za nekaj milijonov evrov, bi pa sistem spodbujal obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije in ščitil delovna mesta, kar je tudi cilj Evropske unije, je včeraj pojasnil Goran Novković z GZS. Evropo namreč skrbi selitev podjetij v države, kjer nimajo tako visokih okoljskih standardov. Tako naj bi tudi nemški koncern BASF že sprejel odločitev, da širi proizvodnjo v ZDA in ne več v Nemčiji.
Evropska unija je šla energetsko intenzivnim podjetjem pri doseganju okoljskih ciljev nasproti s sistemom trgovanja z emisijami. V okviru tega prejmejo podjetja določeno število kuponov (en kupon za eno tono CO2). Bolj učinkovita so podjetja, tem več kuponov dobijo, merilo pa predstavlja deset odstotkov najučinkovitejših podjetij v panogi. Število vseh kuponov se hkrati iz leta v leto manjša, s čimer so podjetja prisiljena v posodobitve proizvodnje.
Član uprave družbe iz Anhovega Tomaž Vuk je pojasnil, da so za posodobitve namenili 100 milijonov evrov in v letu 2013 že proizvedli manj emisij od povprečja desetih odstotkov najučinkovitejših podjetij v panogi. Kupone, ki so jim ostali, hranijo za prihodnost, a pričakovana rast proizvodnje in hkratna nadaljnja zniževanja dovoljenih izpustov jih bodo še naprej silili v naložbe v okolju prijaznejšo proizvodnjo, je pojasnil Vuk. V Papirnici Vevče jim kuponov kljub naložbam v energetsko učinkovitost zmanjkuje, zato so jih prisiljeni kupovati. Hkrati so manj učinkoviti kot deset odstotkov najboljših proizvajalcev papirja in celuloze, kar pomeni, da so že zdaj v slabšem izhodišču. Zaradi dodatnih obremenitev pa se razkorak med njimi še povečuje, saj jim ostaja manj za naložbe. Višji prispevki za obnovljive vire energije in novi prispevki za učinkovito rabo, ki veljajo od začetka leta, bodo papirnice stali dodatnih 1,5 milijona evrov, je pojasnil direktor Papirnice Vevče Marko Jagodič.