Na začetek (raz)prodaje 670-milijonskih terjatev do pomembnih slovenskih podjetij, ki jo je brez predhodnega opozorila sprožilo vodstvo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in s tem povzročilo val razburjenja v gospodarstvu, se je včeraj kritično odzvalo tudi ministrstvo za finance, odgovorno za nadzor nad delom slabe banke.
Najbolj jih je zmotil kratek, le 14-dnevni rok za oddajo nezavezujoče ponudbe, kar od sodelovanja odvrača resne vlagatelje, kot tudi dejstvo, da DUTB prodaja terjatve do podjetij, s katerimi se je šele pred kratkim uspešno dogovorila za finančno prestrukturiranje in zdaj redno odplačujejo posojila. Ministrstvo, ki zaradi (pre)visokih prejemkov in visokih izplačil zunanjim svetovalcev že pripravlja zakonske spremembe, lahko pa bi tudi kadrovsko prevetrilo DUTB, ji je zato poslalo jasna priporočila.
»Vsekakor je potrebno, da (DUTB, op.p.) k prodajnim postopkom pristopi na način, da med drugim vzpostavi za vse potencialne ponudnike enake pogoje. Ministrstvo poziva DUTB, da ponovno premisli o rokih za oddajo nezavezujočih ponudb in te podaljša, saj ni primerno, da bi bil rok za oddajo nezavezujočih ponudb krajši od 30 dni,« so dejali na ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor. Že v lanskoletnih smernicah delovanja je dala država vedeti, da pričakuje resne kupce, ki bi prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva, in ne špekulantov, ki bi terjatve ali podjetja zgolj preprodajali. Hkrati so nasprotno stran pozvali k premisleku, ali je smiselno prodajati terjatve do dolžnikov, ki so z več bankami dosegli dogovor o finančnem prestrukturiranju (MRA). Namesto da bi dobili v celoti povrnjena posojila, bi morali pristati na določen popust pri prodaji terjatev.
Privatizacija Elana v sklepni fazi, DUTB prodaja terjatve
Odziv Mramorjevih je bil pričakovan. DUTB je množični poziv o iskanju kupcev za terjatve do Adrie Airways, Elana, papirnice Goričane, CGP, ACH in 22 drugih podjetij objavila kar na svoji spletni strani, o čemer pa ni vnaprej obvestila vodstva podjetij, predstavnikov (tudi državnih) lastnikov in drugih upnikov. Glede na to, da so naprodaj bančne terjatve, ki jih lahko pretvorijo v lastništvo in so ena najučinkovitejših poti do prevzema podjetij, je neobičajen tudi kratek rok. Ta običajno traja tudi več mesecev. Zato so vedno glasnejša ugibanja, ali ima DUTB nemara vnaprej izbrane interesente, ki bi jim prodala terjatve.
Nenadna poteza DUTB naj bi tako med drugim posegla v skorajda končano privatizacijo Elana. Informacija, da je naenkrat naprodaj za 14 milijonov evrov terjatev do begunjske družbe, naj bi močno razburila češki Sporten, ki se je z Gorenjsko banko že dogovoril za odkup njenih terjatev do Elana. Če bi do terjatev DUTB prišel konkurenčni snubec iz ZDA, bi lahko prodaja Elana (znova) padla v vodo. Da ima DUTB pred vrati kupce terjatev, pričajo tudi pojasnila odgovornih v ACH, čigar 105-milijonske terjatve so naprodaj. »DUTB nas je že v lanskem letu seznanil z na trgu izraženim interesom po nakupu terjatev do ACH. Prav tako so se nekateri potencialni kupci že pred podpisom sporazuma o finančnem prestrukturiranju obrnili neposredno na ACH,« so povedali v holdingu. Tudi v Merkurju Trgovini, ki je šele pred kratkim nastal z oddelitvijo zdravega dela propadlega Merkurja, opažajo povečano zanimanje investitorjev za njihovo družbo.
Dodatne dvome o potezah vodstva DUTB, katerega stolček se vse bolj maje, vzbujajo pomanjkljive informacije o naložbah, ki so naprodaj. Po pojasnilih pristojnih so namreč naprodaj vse terjatve, torej do nekaj sto slovenskih podjetij. Čeprav možni snubci prihajajo tudi iz tujine, jim v DUTB še ni uspelo pripraviti informacij o terjatvah do podjetij, ki so jih pred več kot letom dni prevzeli od bank. Angleško govoreče investitorje tako usmerijo kar na seznam, ki so ga morali pripraviti zaradi zakona o dostopu do informacij javnega značaja in v katerem mrgoli nejasnosti in nekoristnih podatkov.
V DUTB brez odgovora
Na ministrstvu se zavedajo, da je DUTB avtonomna pri sprejemanju odločitev o prodaji premoženja in da mora upoštevati transparentnost, rezultati pa se kažejo v maksimiranju vrednosti premoženja kot tudi uspešnosti prestrukturiranja. »S prodajo terjatev ali kapitalskih deležev se ustvarijo pogoji za lastniške spremembe v podjetjih dolžnikih, saj se prodane terjatve praviloma konvertirajo v lastniške deleže. Končno odločitev, ali so ponudbe primerne, ekonomsko upravičene in skladne s politiko prestrukturiranja, sprejme upravni odbor DUTB,« so dodali.
Kljub temu se porajajo vprašanja, ali ne gre za prisilno prodajo premoženja. DUTB je namreč sredi lanskega leta opozarjala, da so pričakovanja o množični odprodaji premoženja že nekaj mesecev po prevzemu neutemeljena. Čeprav bi moral DUTB na leto odprodati najmanj deset odstotkov premoženja, je temeljna ideja delovanja premoženje prestrukturirati in ga nato odprodati, vendar šele, ko se bodo razmere na trgu normalizirale. Tudi izkušnje podobnih družb iz drugih držav kažejo, da prodaje terjatev niso začeli prej kot leto in pol po prenosu, je še maja lani pojasnjevala DUTB. S prenosom kreditnih map NLB in NKBM so medtem končali spomladi lani, torej pred manj kot letom dni. Po podržavljenju Banke Celje so decembra podpisali tudi dogovor o prevzemu terjatev, fizični prenos dokumentacije pa po dostopnih informacijah še ni bil končan. Ob tem dodajmo, da je ministrstvo že junija lani izdalo smernice za delovanje, po katerih bi moral upravni odbor DUTB sprejeti načrt prodaje in ga objaviti na svoji spletni strani. Takšen načrt ni dostopen javnosti.
V DUTB so se včeraj pričakovano odzvali s stališčem, da so pri svojem delu neodvisni. Branijo se, da je šlo zgolj za informativne roke, ki jih lahko po lastni presoji kadarkoli podaljšajo. Kljub temu se očitno požvižgajo na pozive ministrstva. »DUTB spoštuje stališče ministrstva za finance glede objavljenih rokov na njenem spletnem mestu, a jih bo za zdaj ohranila, da se ne bi znašla v položaju, ko ne bi mogla neodvisno in učinkovito zaščititi vrednosti svojega premoženja,« so pojasnili v DUTB.
Za komentar smo se obrnili tudi na neizvršnega člana upravnega odbora DUTB Mitjo Mavka, ki je bil imenovan ravno zato, da bi v imenu države nadziral njeno delo. »Ne morem dajati komentarjev, obrnite se na DUTB,« je dejal.
