Kot je za STA pojasnil predsednik uprave Peka Slavko Despotović, dnevno proizvedejo okoli 1000 parov čevljev, do prve polovice junija pa so izdelali že okoli 100.000 čevljev, kar je skladno s prilagojenim načrtom in bistveno več kot v enakem obdobju lani, ko so proizvedli le 60.000 parov.

Peko še vedno pesti pomanjkanje obratnih sredstev. Da bi uspeli pridobiti dovolj sredstev, se vodstvo podjetja trudi s prodajo nepotrebnih nepremičnin. Zaenkrat jim je uspelo prodati nepremičnino v Dubrovniku, v skladu z načrtom pa še vedno prodajajo vrsto nepremičnin v Srbiji.

Kot pravi Despotović, se morajo ukvarjati predvsem s starimi težavami, medtem ko tekoče poslujejo relativno dobro, tako da lahko izplačujejo plače, ki pa včasih nekaj dni zamujajo. Ta mesec tudi zato, ker je davčna uprava začasno blokirala račun.

V tem tednu so delavci Peka na dopustu, kolektivni dopust pa je predviden za prvo polovico avgusta, ko naj bi bila kolekcija jesen-zima 2014/2015 dokončana. Aktivnosti tečejo tudi v zvezi s kolekcijo pomlad-poletje 2015, ki jo predstavljajo potencialnim kupcem.

Razmišljajo o selitvi proizvodnje v Srbijo

"Stanje naročil bi bilo lahko boljše, a je zadovoljivo," je ocenil Despotović, ki je opozoril predvsem na velik pritisk na cene. Zato so primorani selekcionirati kupce in sodelovati le s tistimi, ki so pripravljeni za izdelke plačati toliko, da se vsaj pokrijejo proizvodni stroški.

V vodstvu Peka še naprej razmišljajo o možnih spremembah v proizvodnji, in sicer bi lahko šivanje v celoti preselili v Srbijo, kjer so stroški dela nižji. Vendar to ni enostavno in enoznačno, saj Pekovi kupci pričakujejo, da je čevelj narejen v EU, s selitvijo proizvodnje pa bi Peko lahko izgubil marketinški imidž.

"Problem je, ker smo pri proizvodnji mnogo predragi, saj je cena ure delovne sile v Sloveniji mnogo višja kot v nekaterih drugih državah, prav tako članicah EU, pa v teh državah konec dneva delavci ne dobijo neto nič manj kot v Sloveniji, ampak očitno je obremenitev dela drugače razporejena," je izpostavil Despotović.

Kot je opozoril, se v Sloveniji na državni ravni s tem problemom nihče ne ukvarja, saj se skuša državo usmeriti v tehnologijo in visoko tehnološko razvite izdelke. Vendar se je treba zavedati, da je proizvodnja za vsako državo izrednega pomena, prav tako tudi blagovno znamke, s katerimi je mogoče diktirati ceno in ne biti le dobavitelj oziroma podizvajalec, je poudaril Despotović.