V Novi Ljubljanski banki (NLB) so center za skladnost poslovanja in krepitev integritete pod vodstvom Roka Praprotnika očitno preoblikovali v svojevrstno notranjo »policijsko« enoto, katere delo temelji na ovaduštvu. Zaposlenim, ki so pripravljeni prijaviti domnevno škodljivo ravnanje svojih kolegov, se pri tem obeta kar do 50.000 evrov nagrade. Višina je odvisna od tega, kako veliko škodo so s prijavo preprečili, pri čemer lahko Praprotnik kot direktor centra po naših informacijah sam podeljuje do 2000 evrov, odločitev o višjih dodatkih pa sprejme uprava banke.
V NLB, kjer so besednjak in delo bankirjev očitno zamenjali z besednjakom in metodami, značilnejšimi za organe pregona, na naša vprašanja včeraj niso odgovorili. Koliko namenskih sredstev za dodatke k plačam »ovaduhov« imajo v banki na leto na voljo, tako ni znano, so pa pri tovrstnem nagrajevanju vsaj v primerjavi z drugimi največjimi bankami osamljeni. Nova KBM, Abanka in Unicredit banka imajo vse vzpostavljene politike in pravilnike za prijavljanje sumov in preiskovanje nedovoljenih ravnanj, a prav nobena ne spodbuja ovaduštva z nagrajevanjem. V Abanki, kjer imajo vzpostavljen formaliziran sistem prijave in raziskave prevar ali sumov prevar, so prijave anonimne, v Novi KBM pa pravijo, da so postopki skladni z usmeritvami Evropske centralne banke. »Za prijavljanje sumov nedovoljenih ravnanj zaposlenih ne nagrajujemo oziroma finančno stimuliramo,« so dodali v mariborski banki. »Sistem zagotavlja varstvo prijavitelja in omogoča anonimnost, pri čemer pa v skladu z mednarodnimi smernicami in principi upravljanja konfliktov interesov ne vključuje finančnega nagrajevanja prijaviteljev,« pa pravijo v Unicredit banki, nekdanjem delodajalcu predsednika uprave NLB Janka Medje.
Vse podrejeno Praprotnikovim preiskavam
V NLB v primerjavi z drugimi bankami ne spodbujajo anonimnih prijav, ravno nasprotno. Možnosti anonimnih prijav lahko zaposleni v NLB uporabijo le izjemoma, da spodbujajo prav nasprotno ravnanje, pa jasno kaže tudi nagrajevanje, saj anonimneža seveda ni mogoče nagraditi. Svojevrstne nagrade, in sicer v obliki milejših sankcij, ponujajo v NLB tudi samoprijaviteljem. Pogoj je, da prehitijo ovaditelja, če jim to ne uspe, pa si lahko še vedno pomagajo tako, da bistveno pripomorejo k razjasnitvi dejanskega stanja, kar nekateri razumejo kot dodaten poziv k ovaduštvu. Še najbolje koga, ki je ali je bil na višjem položaju. Številni uslužbenci NLB naj bi si zaradi klime, ki jo povzročajo nove prakse v banki, iskali nova, tudi slabše plačana delovna mesta.
Kako naj bi v NLB potekale preiskave domnevno škodljivih ravnanj lastnih zaposlenih? Naši viri pojasnjujejo, da prijavi sledi zbiranje informacij, za katero je najprej odgovoren vodja poslovne enote, v kateri je zaposlena oseba, ki naj bi škodovala banki. Če so sumi utemeljeni, prevzame preiskavo eden od vodij preiskav, ki jih menda vse imenuje Praprotnik in njemu tudi odgovarjajo. Preiskava naj bi se načeloma končala v mesecu dni, če je vsebina zahtevnejša, pa lahko traja tudi dlje.
Preiskovanju sumov škodljivih ravnanj je po naših informacijah dejansko podrejeno vse preostalo delo v banki. Če v Praprotnikovem centru za skladnost poslovanja niso sposobni sami opraviti celotne preiskave, lahko tako na primer zahtevajo, da se v preiskavo vključijo tudi drugi zaposleni v banki, ki imajo bolj specifična znanja, kot so pravniki, revizorji in podobno. In, kot pojasnjujejo naši viri, če te kot uslužbenca NLB pokličejo iz centra za skladnost poslovanja, je zate bolje, da vse drugo delo spustiš iz rok. Naloge, ki jih moraš opraviti zanje, so praviloma namreč prednostne, je pa res, da obvesti tvojega šefa o tem menda že Praprotnik. Ta lahko odloči tudi, da potrebujejo njegovi »preiskovalci« strokovno pomoč zunanjih izvajalcev.
Zapečatene pisarne, odvzeti računalniki, prisilni dopust
Da je vse podrejeno preiskavam, ki jih vodijo Praprotnikovi preiskovalci, pričajo tudi pravila, v skladu s katerimi imajo ti po naših podatkih dostop do vseh prostorov v lasti banke (torej vseh pisarn, poslovalnic in podobno) in do vse dokumentacije ne glede na to, kje je ta hranjena. Morebitni preostali notranji predpisi, ki bi dostope (na primer nepooblaščenim osebam) prepovedovali, zanje izrecno ne veljajo. Če slučajno zahtevajo pripravo kakšne posebne ali zbirne dokumentacije, jo morajo dobiti nemudoma, natančneje v roku enega dne oziroma lahko nanjo čakajo najdlje tri dni. Pri vsem tem pa sploh ni nujno, da oseba, ki jo preiskujejo, za to dejansko ve. Zbiranje informacij lahko namreč poteka tudi »prikrito«. Če je slučajno nujno takojšnje ukrepanje »proti storilcu«, pa mora vodja preiskave o tem ustno ali pisno obvestiti Praprotnika.
Domnevnemu kršitelju lahko med drugim onemogočijo dostop do njegove pisarne in mu jo zapečatijo, kar se v NLB tudi že dogaja. Omejijo mu lahko tudi pooblastila in delovne naloge, mu odvzamejo računalnik in zanj celo predlagajo, da naj izkoristi dopust. Vodje preiskav uporabljajo predvidene preiskovalne metode v »okviru zakonodaje in notranjih aktov«, čeprav ni jasno določeno, katere zakone naj upoštevajo, hkrati pa je pravilnik, ki določa preiskovanje škodljivih ravnanj v NLB, nad preostalimi notranji akti banke.
V NLB svojim zaposlenim sicer zagotavljajo strokovnost in neodvisnost vodij preiskav in drugih preiskovalcev, zaščito prijavitelja, hitrost in tajnost preiskave, zaupnost pridobljenih podatkov ter ščitenje premoženja, ugleda in dobrega imena banke, hkrati pa tudi sankcioniranje kršiteljev. Kakšne sankcije so v primeru ugotovljenih kršitev sprejeli – gre za postopke v skladu z delavnopravno zakonodajo – morajo vodje teh zaposlenih sporočiti tudi Praprotniku.
Niso pa zgolj zaposleni v banki tisti, ki se lahko znajdejo pod drobnogledom. Sumi spornih ravnanj se lahko v prijavah namreč nanašajo tudi na komitente bank. Ti se lahko tako celo uvrstijo na neko posebno opazovalno listo, ko se preverijo tudi okoliščine sklenitve njegovega posla z banko. Tudi komitenti so tako deležni posebne pozornosti, pa čeprav je nadzor v končni fazi namenjen uslužbencem banke.
