Čeprav banke pri sanaciji murskosoboške farmacevtske družbe Galex zavračajo kakršne koli odpise 10-milijonskih posojil in opozarjajo na domnevna kazniva ravnanja vodstva, jih je to očitno načrtno izigralo in družbo s pomočjo zapletene insolvenčne zakonodaje rešilo gotovega stečaja.
Medtem ko so v Poštni banki Slovenije (PBS) in drugih bankah zahtevali takojšnje vračilo posojil in pripravljali kazensko ovadbo proti vodstvu Galexa, ker da jim je v njihovo zavarovanje predložilo neregistrirani patent, so imeli v Galexu drugačne načrte. Sprožili so postopek poenostavljene prisilne poravnave ter se tako kljub visokim zapadlim obveznostim prvič po sedmih mesecih rešili blokad na računih.
V načrtu finančnega prestrukturiranja, ki bi družbo rešil globoke insolventnosti, je Galex predvidel pretvorbo kar sedmih milijonov evrov dolgov do bank v kapital. Preostali del posojil bi začel vračati šele v prihodnjem letu. Obenem bi se nezavarovani upniki odpovedali 50 odstotkom ali 1,3 milijona evrov terjatev. K rešitvi družbe bi prispevali tudi rast prihodkov, znižanje cen surovin in stroškov dela ter prodaja poslovno nepotrebnega premoženja. Vse to bi Galex že letos pripeljalo do dobička, ki bi bil nato iz leta v leto višji. Toda kot se je izkazalo, se je v ozadju ambiciozno zastavljenega predloga skrival načrt, kako preprečiti bankam, da Galex spravijo v stečaj, oziroma jih »prepričati« v to, da sprejmejo, kar so jim prej zaman ponujali.
Vodstvo Galexa je v načrt finančnega prestrukturiranja izrecno napisalo, da bodo med postopkom prisilne poravnave sklicali skupščino in bankam omogočili, da s pretvorbo terjatev v kapital postanejo lastnice Galexa. Banke naj bi v kapital družbe spremenile najmanj 70 odstotkov 10-milijonskih terjatev, takšen ukrep pa vključujejo tudi projekcije, ki zaradi tega predvidevajo nižje finančne odhodke. »Takšen odstotek poplačila tudi računovodsko omogoča kapitalsko ustreznost in normalno poslovanje družbe,« so navedli v Galexu. Toda omenjene skupščine, ključne za odpravo insolventnosti, ni bilo. »Ker dogovori z bankami še potekajo, še ni bilo potrebe po sklicu skupščine,« nam je včeraj povedal direktor Galexa Miran Jablanovec. Poenostavljena prisilna poravnava Galexa je bila kljub temu potrjena, saj je vodstvu družbe uspelo prepričati ravno dovolj veliko število navadnih upnikov. Za njo je namreč glasovalo 145 od 215 upnikov, kar je dobrih 67 odstotkov vseh (po zakonu potrebnih 50 odstotkov), vrednost njihovih terjatev pa je znašala 63,3 odstotka od vseh (zakonsko potrebnih je 60 odstotkov). Med največjimi upniki so predvsem dobavitelji, med tistimi manjšimi z le nekaj deset ali sto evri terjatev pa fizične osebe. Vendar v Galexu problema 10-milijonskih zapadlih dolgov do bank s tem niso rešili in so po dostopnih podatkih še vedno insolventni.
Banke lahko zdaj vztrajajo pri 100-odstotnem vračilu posojil in slej ko prej spravijo družbo v stečaj. Ta možnost je manj verjetna, saj edino vrednejše premoženje predstavlja nepremičnina Vitapharm v Murski Soboti, ocenjena na 1,9 milijona evrov (cenitev iz leta 2009), in prej omenjeni patent. Tega naj bi Galex pred kratkim vendarle registriral, ampak je vmes na trg že prišlo več ponudnikov s podobnim izdelkom, tako da je njegova vrednost verjetno le delček prej pričakovane. Bolj verjetno je, da bodo banke zdaj prisiljene privoliti v najnovejši predlog Galexa. Na mizi naj bi bila »le« 50-odstotna konverzija posojil v kapital. Prodaja premoženja bi bankam prinesla 20 odstotkov, na preostalih 30 odstotkov pa bi morali čakati kar 11 let, pri čemer bi se odplačevanje začelo čez dve leti. »Trenutno še potekajo pogovori z bankami in naša pričakovanja so, da jih uspešno zaključimo,« je bil kratek Jablanovec.
