Manj kot mesec dni ločuje prve zavarovance, vključene v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, od varčevanja v bolj tveganih, a hkrati donosnejših naložbah.
Na trg namreč prihajajo tako imenovani skladi življenjskega cikla. Ti bodo več sto tisoč ljudem, ki vsak mesec v drugi pokojninski steber vplačajo za več kot 20 milijonov evrov premij, omogočili varčevanje za dodatno starostno pokojnino v različnih kritnih skladih. Tako bodo imeli na voljo najbolj tvegani delniški sklad, mešani sklad in zajamčeni sklad z naložbami v obveznice. V slednjem bodo imeli starejši in konzervativni zavarovanci še naprej zagotovljen okoli dvoodstotni letni donos.
V Modri zavarovalnici, ki ima skoraj četrt milijona zavarovancev, večinoma javnih uslužbencev, in Zavarovalnici Triglav, kjer za dodatno starostno pokojnino varčuje okoli 33.000 ljudi, so že pridobili vsa potrebna dovoljenja in soglasja regulatorjev. Modra zavarovalnica je tudi že začela obveščati svoje velike kolektivne zavarovance o novi ponudbi, do prvih vplačil premij pa naj bi prišlo v januarju. Drugi izvajalci še čakajo na dovoljenja, po njihovih navedbah pa jih lahko pričakujejo v naslednjih dneh. Nove produkte bi lahko torej ponudili v začetku januarja.
Obstaja nekaj pasti
V Prvi osebni zavarovalnici, Modri zavarovalnici, Pokojninski družbi A, Zavarovalnici Triglav, Moji Naložbi in Adriaticu Slovenici (AS) so nam tudi že razkrili, kakšni so starostni razponi kritnih skladov in kolikšna bo tveganost naložb. Tako bodo lahko zavarovanci nekaterih v najbolj tvegane delniške naložbe vlagali do 42. leta (Pokojninska družba A), spet pri drugih pa kar do 50. leta (AS in Modra zavarovalnica). Tudi pri prehodu iz tveganih v zajamčeni sklad je predvidena precejšnja razlika med ponudniki. Pri enih se bodo morali vanje obvezno vključiti že 55-letniki, pri drugih pa tudi 60-letniki.
Čeprav je večina izvajalcev že pred petimi leti pozivala državo, naj jim dopusti bolj tvegane naložbene politike, s tem pa ustvarjanje višjih donosov, se bodo v nekaterih manjših skladih enostavno odrekli novim produktom. Gre za Abanko Vipo in Banko Koper, ki imata po zadnjih informacijah 5199 oziroma 2881 zavarovalnih polic. O tem ju je morda prepričala tudi omejitev, po kateri bi morali najkasneje v pol leta o varčevanju v kritnih skladih prepričati najmanj 1000 ljudi in v njih zbrati vsaj 100.000 evrov.
Kljub vsemu obstajajo pasti, zaradi katerih ljudje ne bi smeli brez premisleka pograbiti priložnosti za donosnejše pokojninsko varčevanje. Poleg očitnega tveganja izgube dela premoženja, kar je bilo do zdaj praktično nemogoče, bi izgubili pravico do enkratnega dviga sredstev. Prav tako bodo lahko zavarovanci med kritnimi skladi prehajali le enkrat na leto.
Tako kot pri starostnem razponu bodo velike razlike tudi pri predvideni naložbeni strukturi kritnih skladov.
Modra zavarovalnica, ki je kot prva pridobila dovoljenje za upravljanje krovnega sklada življenjskega cikla, bo po starostnem razponu najdlje dopuščala varčevanje v visoko tveganih naložbah. V najbolj tveganem, tako imenovanem dinamičnem skladu, kjer bodo naložbe sklada med 70 in 100 odstotki predstavljale delnice, bo lahko zavarovanec ostal do 50. leta. V skladu, kjer bo v delnicah od 40 do 80 odstotkov naložb, bo lahko varčeval vse do 60. leta.
Ravno nasprotno je pri Pokojninski družbi A, kjer po množičnih izstopih povečujejo število zavarovancev in jih imajo že več kot 41.000. »Do 42. leta starosti bodo zavarovanci vplačevali v sklad z visoko delniško izpostavljenostjo (60–80 odstotkov delnic), nato bodo prešli v srednji sklad z 20- do 30-odstotno delniško izpostavljenostjo, pri starosti 55 let pa bodo prešli v sklad zajamčenega donosa z do 10-odstotno delniško izpostavljenostjo,« je povedal predsednik uprave Peter Filipič. Meni, da bodo skladi življenjskega cikla počasi pridobivali zavarovance.
V Zavarovalnici Triglav, kjer so trenutno v postopku nakupa Skupne z okoli 58.400 zavarovanci, so razkrili tudi pričakovane donose skladov. »Predpostavke so, da je povprečna letna donosnost delniškega sklada (poimenovali so ga drzni sklad, op.p.) sedem odstotkov, zmernega štiri odstotke in zajamčenega 1,94 odstotka,« so pojasnili. Navedli so informativni izračun za člana, ki se vključi s 30 leti, redno pa vplačuje mesečni znesek 100 evrov. To je sicer občutno nad povprečjem drugega pokojninskega stebra. Glede na donose in upravljavsko provizijo v višini enega odstotka bi imel na osebnem računu po slabih 35 letih varčevanja zbranih okoli 88.500 evrov.
V Skupni, kjer pogojev za nove sklade ne razkrivajo, in Moji Naložbi, kjer so jih predstavili že pred tedni, so nam navedli tudi pričakovanja o vključevanju v tvegane sklade. »Ocenjujemo, da se bo v prvem letu za varčevanje v bolj tveganih skladih odločila največ tretjina naših zavarovancev,« je dejal Peter Krassnig, član uprave Skupne.
Prehodi med skladi bodo možni enkrat na leto in brez stroškov, vendar le v manj tvegan sklad od tistega, ki mu pripadajo glede na starostni razpon. Sistem bo kljub temu dopuščal določene manevre, s katerimi bi si zavarovanci z nekaj sreče dvigovali vrednost premoženja. Če bi imeli na računu zaradi slabih preteklih donosov manj sredstev od zajamčenih, bi lahko z njihovim prenosom v bolj tvegan sklad prisilili pokojninski sklad, da jim z lastnimi sredstvi pokrije razliko. Po pretečenem letu dni bi se lahko znova vrnili v zajamčeni sklad, vanj pa bi lahko vstopili s polno vrednostjo sredstev. Odtlej jim namreč s presežnimi donosi ne bi bilo več treba pokrivati negativnih donosov iz preteklosti, ampak bi se ti prištevali k zajamčenemu.