Spričo konflikta v Ukrajini Slovenija odločno podpira stališče tako Evropske unije in zveze Nato, da so ruska dejanja proti ozemeljski celovitosti Ukrajine in vmešavanje v oborožen konflikt na območju Luganska in Donecka nedopustna. To sta danes v nagovoru zbranim diplomatom na letnem posvetu na Brdu pri Kranju izpostavila tudi premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec.
Vpliv tudi na gospodarske tokove
Veleposlanica v Kijevu Nataša Prah je opozorila, da konflikt v Ukrajini zagotovo vpliva tudi na gospodarske tokove. »Ukrajina je v vojni. Umrlo je skoraj 5000 ljudi, pol milijona ljudi je notranje razseljenih, gospodarski položaj se slabša,« je opozorila.
»Do oboroženega konflikta je bila Ukrajina ena od pomembnejših slovenskih zunanjetrgovinskih partneric. Beležili smo okoli 300 milijonov evrov letnega izvoza blaga in storitev. Jasno je, da se je sedaj ta številka že bistveno znižala,« je menila Prahova.
Sankcije povzročile nelagodnosti
Tudi veleposlanik v Moskvi Šeligo je menil, da so sankcije, ki jih je skupaj z Zahodom proti Rusiji uvedla Slovenija, »povzročile določene nelagodnosti«. Morda so nekoliko pospešile tudi sedanjo gospodarsko krizo v Rusiji, ki se je po besedah Šeliga v zadnjih letih že nakazovala.
»Neposredno je škoda glede izvoza mlečnih proizvodov v Rusiji okoli osem do devet milijonov dolarjev, če se ne motim, kar se pa drugega tiče, pa težko zaenkrat rečem, kakšno bo letos sodelovanje. Po nekaterih ocenah imamo celo od dva do tri odstotke večji izvoz, kot je bil v letu 2013,« je povedal novinarjem.
Kriza bi lahko bila tudi priložnost
Tako Šeligo kot Prahova sta opozorila, da bi bila kriza lahko tudi priložnost. »Pomembno je, da vsi ključni slovenski igralci, ključni slovenski izvozniki še vedno ostajajo ukrajinskem trgu. To je še vedno perspektiven trg okoli 45 milijonov ljudi. Prepričana sem, da bo prišlo do umiritve razmer. Pomembno je, da naša podjetja v tem trenutku vztrajajo in da morda izkoristijo odhod mnogih igralcev za povečanje svojih deležev na trgu,« je še opozorila Prahova.
Pojasnila je še, da so si nove ukrajinske oblasti s predsednikom Petrom Porošenkom na čelu postavile jasne cilje, da državo do leta 2020 razvijejo do te mere, da bo lahko zaprosila za članstvo v EU. »Ključna naloga nas kot članice EU pri tem je, da Ukrajini pomagamo skozi različne programe, tako ukrajinske domače kot skupne z EU, da bo lahko začela resneje razmišljati o tesnejšem sodelovanjem z EU, v končni fazi tudi s članstvom, za kar ne skrivajo, da jim je cilj,« je še dejala veleposlanica.
Ali bodo tovrstne ambicije Kijeva še dodano zapletle odnose z Rusijo, je Prahova poudarila, da je Ukrajina suverena država. »Moramo jo podpirati v tem, da se sama odloči, v kakšnih organizacijah bo sodelovala,« je poudarila.
