Potem ko je Mercator končal v Agrokorjevih rokah, bi v kratkem lahko prišlo do lastniškega povezovanja še dveh velikih trgovskih verig na slovenskih in hrvaških tleh.
Nekatere banke upnice, s katerimi je celjski podjetnik Mirko Tuš pred dobrima dvema tednoma dosegel dogovor o novem prestrukturiranju okoli 400 milijonov evrov finančnih obveznosti Skupine Tuš, naj bi namreč že našle primernega strateškega partnerja za njegovo trgovsko družbo. Engrotuš bi po trditvah naših virov povezale z družbo Plodine z Reke, ki je prav tako v lasti enega moža, Mileta Čurkovića. Ta jo je v nekaj manj kot 20 letih pripeljal do položaja drugega največjega trgovca na Hrvaškem, takoj za Agrokorjevim Konzumom.
Z morebitno združitvijo razvejane maloprodajne mreže obeh trgovskih družb bi nastala še ena hrvaško-slovenska skupina, ki bi mnogo lažje konkurirala nastajajočemu velikanu Agrokor-Mercator, saj bo ta letno ustvarjal sedem milijard evrov prihodkov in zaposloval kar 64.000 ljudi. Engrotuš in Plodine bi imela po drugi strani milijardo evrov letnega prometa, upravljala bi več kot 130 supermarketov in drugih manjših trgovin, v Sloveniji in na Hrvaškem pa bi zaposlovala več kot 6000 ljudi.
Pri povezovanju naj bi bila v igri ustanovitev enovite družbe, na katero bi prenesli trgovsko dejavnost obeh družb. Kakšna bi bila struktura njenega lastništva in ali bi bila Tuš in Čurković enakovredna solastnika, ni znano. Po besedah naših virov pa bi šlo za predpripravo za prodajo združene hrvaško-slovenske družbe eni od velikih evropskih verig. Pri tem se omenja predvsem italijanski Coop, največjo trgovsko družbo v zahodni sosedi z letnimi prihodki v višini več kot 13 milijard evrov.
Da bo moral Tuš prej ali slej najti strateškega partnerja ne le za Tušmobil, ampak tudi za svoj dragulj Engrotuš, s katerim se je povzpel do položaja najpremožnejšega Slovenca, je bilo povsem pričakovano. V zadnjih nekaj letih ima vse več težav z zadolženostjo, že leta 2011 pa se je z bankami dogovoril o reprogramiranju zapadlih dolgov in v zameno zastavil ves svoj poslovni imperij. Kljub temu da Tušev mobilni operater strmo raste in posluje vedno bolje, sta mu smele načrte porušila nadaljevanje krize in upad kupne moči. Engrotuš tako dosega vse prej kot spodbudne rezultate. Tržni delež mu upada, v lanskem letu je izgubil desetino prihodkov (509 milijonov evrov) in ustvaril skoraj 50 milijonov evrov izgube, kar je daleč najslabši poslovni rezultat v zgodovini družbe.
Tudi zato naj bi želeli bankirji, ki so s Tušem podpisali nov dogovor o odlogu odplačevanja posojil, povezati Engrotuš z drugim največjim igralcem na hrvaškem trgu. Ta naj bi posloval precej bolje, saj v poslovno zahtevnejšem okolju celo krepi prihodke. V lanskem letu jih je zvišal za 2,35 odstotka na okoli 3,26 milijarde kun (417 milijonov evrov). Kljub vsemu je finančna slika hrvaške družbe vse prej kot zavidljiva. Skupne obveznosti do bank namreč po zadnjih podatkih presegajo 220 milijonov evrov, razmerje med neto finančnimi dolgovi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) pa dosega visokih 5,77. Tako bi s skupnim nastopom obeh družb na trgu in z različnimi poslovnimi prijemi pri obeh poskušali izboljšati dobičkonosnost.
V ozadju lastniškega povezovanja med Engrotušem in Plodinami naj bi bili tako tudi interesi posameznih bank, nasedlih v obeh zgodbah, predvsem italijanske Intese San Paolo. Ta je močno izpostavljena tako do Tuševe kot do Čurkovićeve družbe. Skupina Tuš ji po dostopnih podatkih dolguje več kot deset milijonov evrov. Koliko je posodila Plodinam, pa iz javno dostopnih virov ni možno razbrati. Hrvaška družba v letnem poročilu ne razkriva, kdo so največji financerji. Znano je le to, da je Privredna banka Zagreb (PBZ), ki je v lasti Intese San Paolo, nedvomno med upniki Plodin. Obenem je že več let njihov hišni agent pri izdajah podjetniških obveznic.
Na vprašanja, ali so se s Plodinami morda dogovarjali o povezovanju, ali bi Tuš dobil lastniški delež v združeni družbi in kdo je dal pobudo, v Tušu odgovarjajo: »Vaše predpostavke o povezovanju ne držijo.« S pojasnili so bili skopi tudi v zagrebški banki. »PBZ ne more v medijih komentirati informacij iz poslovnih razmerij s strankami,« so se odzvali. Dodali so, da so navedbe o reševanju njihovega položaja na Hrvaškem v celoti neutemeljene, saj so dobičkonosna banka, lani so ustvarili najvišji dobiček med vsemi na trgu in imajo eno najboljših kapitalskih ustreznosti.
