Vse od začetka gospodarske krize, zaradi katere so propadli skoraj vsi slovenski gradbeni velikani, se gradbeništvo še vedno ne more izkopati iz težav. Tako ni presenetljivo, da številne večje posle v Sloveniji dobivajo tujci.
Predlogov za ponovno oživitev gradbeništva je precej. Toda po mnenju velike večine gradbene stroke, ki je sredi leta podpisala memorandum za oživitev gradbeništva, bi morala država za pozitivne premike v nekoč glavnem motorju slovenske gospodarske rasti sprejeti številne ukrepe. Te je tako imenovani Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva, ki vključuje trinajst organizacij, naslovil na premierja Mira Cerarja.
Po pojasnilih predsednika Inženirske zbornice Slovenije Črtomirja Remca se z gradbeništvom zdaj razpršeno ukvarjajo na več ministrstvih. Po njegovem bi bilo bolj smiselno, da bi vlada imenovala vsaj državnega sekretarja, če ne ministra, ki bi bil zadolžen za izvedbo predlaganih ukrepov. Zbor za prihodnje leto napoveduje akcijski načrt, ki bo vključeval vse pomembne aktivnosti.
»V gradbeništvu je treba narediti red«
A vse to ne rešuje ključnega vprašanja: kje najti sredstva za naložbe, ki bodo »nahranile« gradbince. Jasno je, da domačih virov ni na voljo. Za zdaj edino kratkoročno možnost – če odštejemo posojila Evropske investicijske banke (EIB) – predstavljajo sredstva EU. Pri črpanju tega denarja bi se morala država po mnenju gradbincev čim hitreje osredotočiti na drugi tir, energetsko infrastrukturo oziroma gradnjo elektrarn na srednji Savi in energetsko prenovo stavb. Remec je dejal, da tudi novi program evropske komisije pomeni veliko priložnost, saj postavlja v ospredje boljšo prometno povezavo Evrope in energetsko neodvisnost stare celine. Toda po Remčevem mnenju se pri nas ne zavedamo zahtevnosti, ki bo pogoj, da bodo projekti izbrani.
Predstavniki domače gradbene stroke so si enotni, da je v gradbeništvu naposled treba narediti red. To po njeni oceni pomeni tudi nujo po zaščiti domačih družb po zgledu Avstrije in Nemčije. Po opozorilih direktorja Zavoda za gradbeništvo Slovenije Andraža Legata kljub odprtemu evropskemu trgu nekatere države na sofisticiran način ščitijo svoje družbe. Ker so kazni nižje od koristi, pogosto hodijo po robu. »Res je, da v teh državah obstaja odprti trg. Toda v primerjavi s Slovenijo, kjer sploh nimamo zakonodaje za vgradnjo vrste izdelkov, so marsikje v tujini zakonsko določeni kakovostni razredi, ki se smejo vgraditi v objekte.« Tudi Jože Renar iz Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS je dejal, da je zakonodaja v tujini specifična in omejuje dostop do izvedbenih projektov. Matej Stipanič iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je pojasnil, da naši obrtniki ob pridobitvi dela v Avstriji zelo hitro dobijo na vrata razne inšpekcije. Obenem se srečujejo s številnimi ovirami, ki jih postavljajo tamkajšnje oblasti. Predvsem pri preverjanju natančne prijave delavcev in izpolnjevanju pogojev lokalnih kolektivnih pogodb. To poleg težav pri poslovanju povzroča tudi visoke dodatne stroške.
Dampinške cene, dolgi postopki, pomanjkanje mladih
V Sloveniji tovrstnih ovir ni, tuje družbe pa večinoma zaposlujejo cenejšo delovno silo iz manj razvitih držav, kar jim omogoča konkurenčno prednost. Na slovenski trg lahko vstopi kdor koli, tudi brez ustreznih kvalifikacij, za posle, vredne milijon evrov in več, pa kandidirajo celo družbe z enim zaposlenim. Zato bi morali po prepričanju predsednika Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirka Požarja določiti minimalne pogoje s ciljem preprečiti nelojalne, dampinške cene. »S pravilom minimalne cene na javnih razpisih je nekaj hudo narobe, neuki naročniki pa primerjajo jabolka in hruške in izbirajo naročnike, ki ponujajo najnižje cene. Za poznejše napake in doplačila z aneksi pa nihče ne odgovarja,« je dejal Požar. Po njegovi oceni bi morali določiti minimalne normirane cene, pod katere se ne bi smelo iti: »Nihče se ne sprašuje več o pravični ceni, pri projektiranju pa so inženirji in arhitekti zaradi pomanjkanja dela prisiljeni delati tudi za pet evrov na uro.«
Predlogov iz gradbenih vrst za zagon panoge je še cela vrsta. Vekoslav Korošec, ki na GZS vodi inženirsko zbornico, do leta 2005 pa je vodil Eles, je ponovno opozoril, da bi morali skrajšati postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Hiranje gradbeništva v zadnjih letih je posledično zmanjšalo tudi vpis v študijski program gradbeništva. Po mnenju dekana z ljubljanske fakultete za gradbeništvo dr. Matjaža Mikoša bi bilo treba s kadrovskimi štipendijami spodbujati poklice v gradbeništvu in ponovno uvesti vajeništvo.
Zbor za oživitev slovenskega gradbeništva pričakuje, da bi se ob izvedbi ukrepov delež panoge v BDP zvišal s štirih na šest do osem odstotkov, pri čemer bi se ustvarilo od 10.000 do 20.000 novih delovnih mest. Zvišali bi se tudi socialna varnost zaposlenih, privlačnost delovnih mest in multiplikativni učinki panoge za vse gospodarstvo.
