Predvsem v Litiji znani gradbinec Trgograd Andreja Poglajna v zadnjem času pridobiva vse pomembnejšo vlogo tudi v širšem okolju. Če je Trgograd v preteklosti sodeloval s SCT kot njegov podizvajalec, zdaj iz stečajne mase nekoč največjega slovenskega gradbinca odkupuje njegovo premoženje. Ker naj bi Trgograd predvsem v zadnjem času izredno hitro rastel, je na mestu vprašanje, ali kdo od nekoč mogočnih gradbenikov stoji za njim. Po kuloarjih je možno slišati marsikaj o njegovih povezavah z Ivanom Zidarjem oziroma njegovo gradbeno posadko. Takšne navedbe je Poglajen ostro zanikal: »Z Zidarjem so me že večkrat povezovali, vendar ga še nikoli nisem niti srečal. Povezovali so me tudi z Zoranom Jankovićem, vendar niti z njim nimam nič.«
V gradbenih krogih je Poglajen vzbudil pozornost po tem, ko je na začetku lanskega leta iz stečajne mase SCT za tri milijone evrov odkupil nekdanjo bazo propadlega gradbinca Smodinovec. Ta nakup je Poglajen izpeljal prek podjetja GP Kat. Na isti dan, ko je v stečajnem postopku konec januarja 2013 tudi ljubljansko okrajno sodišče soglašalo s prodajo Smodinovca, pa je lastništvo približno 100.000 kvadratnih metrov zemljišč s pripadajočimi objekti prešlo na Trgograd. Že nekaj mesecev zatem je Poglajen GP Kat, ki ga je ustanovil leta 2003, prodal Amirju Abazovskemu, njegov zastopnik pa je postal Demiš Šainovski. Če sklepamo iz nekaterih »podvigov« Abazovskega in Šainovskega, GP Kat čaka bridek konec. Praviloma je minilo le nekaj mesecev, da je kakšno podjetje, ki sta ga omenjena prevzela, končalo v stečaju ali pa ga je sodišče izbrisalo iz sodnega registra brez likvidacije. Poglajen je dejal, da GP Kat ni bilo zadolženo podjetje in da ga ni prodal s ciljem, da bi ga kasneje likvidirali. Toda ozadja odločitve o prodaji podjetja ni želel razkriti. Lani je od švicarske družbe Ammann kupil še asfaltno bazo, za katero pa je odštel dva milijona evrov.
Velike načrte je imel Poglajen tudi z industrijskim obratom SCT v Črnučah, kjer je ena največjih betonarn v državi. Potem ko se je uvrstil v drugi krog in vplačal pol milijona evrov varščine, na javni dražbi ni bil uspešen. Kot smo že poročali, je najvišjo ponudbo v višini 5,33 milijona evrov oddalo podjetje Janmix v lasti horjulskega župana Janka Jazbeca. Naše informacije, da se zanima za nakup Tovarne asfalta Črnuče (TAČ), ki bo v bližnji prihodnosti naprodaj, je Poglajen potrdil. TAČ, ki je v tričetrtinski lasti propadlega Cestnega podjetja Ljubljana (CPL), četrtinski lastniški delež pa obvladuje njegovo hčerinsko podjetje KPL, je v postopku prisilne poravnave.
V zadnjem času v litijski občini skorajda ni večjega gradbenega posla, ki ga ne bi dobil Trgograd. Kot je potrdil Poglajen, ima Trgograd trenutno v delu za približno 40 milijonov evrov poslov. Med drugim gradi osnovno šolo, dom ostarelih, obvoznico in čistilno napravo. Posel izgradnje čistilne naprave je litijska občina sicer zaupala družbi Riko Janeza Škrabca, ki pa je kot podizvajalca najel Trgograd.
V minulem letu so se prihodki Trgograda skorajda podvojili, na 18 milijonov evrov, čisti dobiček pa je znašal okoli dva milijona evrov. Za razliko od številnih drugih gradbenih podjetij naj bi imel Trgograd na bankah manj težav s pridobivanjem svežega kapitala. Raznim izjavam, da banke ne kreditirajo gospodarstva, se Poglajen čudi. Kot je pojasnil, lahko na bankah takoj dobi milijon evrov posojila. »Lani smo najeli za tri milijone evrov posojil, od katerih smo milijon evrov vrnili,« je dodal. Konec leta 2012 pa je Poglajnov sin Dejan ustanovil podjetje Trgograd asfalti. To je lani doseglo že dobrih 700.000 evrov prihodkov.
