Gre za prve gospodarske sankcije EU proti Rusiji
Članice povezave so danes pisno potrdile omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte, medtem ko je plinski sektor izvzet.
Gre za prve gospodarske sankcije EU proti Rusiji, po odločitvi Sveta EU pa so v Bruslju danes sporočili, da jih je Moskva deležna v luči "njenih dejanj destabilizacije razmer na vzhodu Ukrajine", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prva, druga in tretja kategorija gospodarskih sankcij
Prva kategorija gospodarskih sankcij se nanaša na omejitev dostopa Rusije do kapitalskih trgov EU. Državljani in podjetja EU ne bodo več smeli kupovati ali prodajati novih obveznic, delnic in podobnih finančnih instrumentov z ročnostjo več kot 90 dni, ki jih izdajajo ruske banke v večinski državni lasti, razvojne banke, njihove podružnice ali drugi akterji, ki delujejo v njihovem imenu.
Gre za banke Sberbank, VTB Bank, Gazprombank, Vnesheconombank in Rosselkhozbank. Je pa v uredbi o sankcijah napisano, da morajo imeti te bančne ustanove sedež v Rusiji. To bi pomenilo, da podružnice teh bank v članicah EU niso vključene v te ukrepe. Sberbank preko Sberbank Europe deluje tudi v Sloveniji.
Druga kategorija gospodarskih sankcij je embargo na izvoz in uvoz orožja in vojaške opreme, ki velja za nove pogodbe. Embargo na orožje zajema tudi tehnično in finančno podporo ter usposabljanje in svetovanje.
Tretje področje gospodarskih sankcij vključuje prepoved izvoza blaga za dvojno, torej civilno in vojaško uporabo, ter tehnologije za vojaško uporabo v Rusiji ali za ruskega končnega uporabnika.
Poleg tega gospodarske sankcije vključujejo omejitve pri izvozu nekatere energetske opreme in tehnologije. Prepovedana bo izdaja izvoznih dovoljenj za proizvode, namenjene za pridobivanje in proizvodnjo nafte v nekaterih konkretnih projektih, na primer pri pridobivanju nafte na Arktiki ali pri proizvodnji nafte iz skrilavca.
Članice unije bodo pri izvajanju sankcij sodelovale z Evropsko komisijo, same pa bodo morale sprejeti pravila o kaznih za kršitelje in pristojne organe, ki bodo izvajanje teh sankcij nadzorovali.
Sankcije veljajo na ozemlju EU in za vse državljane članic EU na ali zunaj ozemlja osemindvajseterice. Velja tudi za vse pravne osebe, subjekte ali organa na ozemlju ali zunaj ozemlja unije, ki so registrirani v skladu s pravom ene od držav članic.
Ruskemu gospodarstvu naj bi sankcije samo letos povzročile za 23 milijard evrov škode
Po nekaterih virih, ki jih je povzel EUobserver, naj bi gospodarske sankcije ruskemu gospodarstvu samo letos povzročile za 23, prihodnje leto pa 75 milijard evrov škode, kar je 1,5 odstotka ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos in 4,8 odstotka BDP prihodnje leto.
EU pa naj bi na račun sankcij letos izgubila kakih 40 milijard evrov (0,3 odstotka BDP) in prihodnje leto še kakih 50 milijard evrov (0,4 odstotka BDP).
Vendar pa v teh ocenah ni morebitnih ruskih protiukrepov, še posebej glede cen ruske nafte in plina, ki predstavljata glavnino ruskega izvoza v članice EU. Tega je bilo v leti 2013 za preko 200 milijard evrov, EU pa beleži tudi za skoraj 90 milijard evrov primanjkljaja v trgovinski bilanci z Rusijo.
Rusija je na to dejstvo že opozorila in napovedala, da se bodo gospodarske sankcije odrazile v višjih cenah energentov.
MZZ: sankcije EU ne bi smele imeti znatnega neposrednega učinka na slovenska podjetja
Slovensko zunanje ministrstvo je sicer v sredo ocenilo, da sankcije EU ne bi smele imeti znatnega neposrednega učinka na slovenska podjetja. Po oceni MZZ bi lahko prišlo do upada slovenskega izvoza v Rusijo za približno 0,1 odstotka na letni ravni, so pojasnili.
Ocena temelji na podlagi podatkov o trgovinski menjavi med državama v letu 2013. Glede na to da je Slovenija lani v Rusijo izvozila za dobro milijardo evrov blaga, bi torej sankcije lahko izvoz zmanjšale za dober milijon evrov.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so po drugi strani ocenili, da bi lahko imele nove sankcije EU na gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Slovenijo dolgoročno večje negativne učinke, kot jih je mogoče oceniti zdaj, tudi zaradi zvišanja cen nafte in plina. Do največjega potencialnega negativnega učinka na blagovno menjavo bi lahko prišlo pri izvoznem financiranju.
Gospodarsko ministrstvo: Sankcije proti Rusiji lahko dolgoročno negativno vplivajo na Slovenijo
Nove sankcije EU proti Rusiji bi lahko imele na gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Slovenijo dolgoročno večje negativne učinke, kot jih je mogoče oceniti zdaj, tudi zaradi zvišanja cen nafte in plina, pravijo na gospodarskem ministrstvu. Do največjega potencialnega negativnega učinka na blagovno menjavo lahko pride pri izvoznem financiranju.
