Zlatih časov za stečajne upravitelje, ko so tedensko dobivali v roke velika proizvodna podjetja in finančne družbe s polnimi stečajnimi masami in so si tudi s pomočjo sodnikov mimo pravil odrejali astronomske nagrade, je očitno konec. Danes so njihova realnost poplava praznih osebnih stečajnih postopkov, zelo nizek ugled v slovenski javnosti in vse večja konkurenca v lastnih vrstah.
Kljub temu delo stečajnega upravitelja za večino ostaja donosen posel, saj se letni zaslužki najaktivnejših posameznikov uradno gibljejo od 40.000 pa vse tja do 100.000 evrov, če so imeli srečo pri dodeljevanju stečajnih postopkov. Nekateri od njih služijo dodaten denar kot odvetniki in izvedenci tudi z opravljanjem storitev za druge upravitelje. Spet tretji se z vodenjem insolvenčnih postopkov ukvarjajo v prostem času, saj so njihove glavne dejavnosti svetovanje, računovodstvo in drugi posli. Zato ni mogoče oceniti, koliko denarja iz stečajnih mas konča pri njih.
Kdo so največji zaslužkarji
Po zadnjih uradnih podatkih se z vodenjem insolvenčnih postopkov ukvarja skoraj 140 upraviteljev. V register jih je vpisanih več kot 150, vendar jih je v zadnjem letu dni kar ducat izgubilo ali vrnilo dovoljenje. Večinoma so se upravitelji predvsem zaradi transparentnosti delovanja odločili, da bodo delo opravljali kot samostojni podjetniki.
V letu 2013 so najvišje prihodke ustvarili Borut Soklič (Radeče Papir), Leon Benigar Tošič (SCT), Andrej Marinc (Planika), Zlatko Vili Hohnjec (Gradis Celje), Tomaž Kos (Jutranjka), Boris Kastivnik (Prevent Global), Rudolf Hramec (Primorje), Marko Zaman (Infond Holding), Irena Lesjak, Melita Butara (GPG), Grega Erman (KIK Kamnik), Dušan Taljat (LTH), Branko Đorđević, Alenka Gril (Vegrad), Radovan Triplat (Delo Revije), Drago Dubrovski, Ksenija Toplikar Zorn, Marko Drobež, Matjaž Polenčič, Silvo Zorec (Skupina Viator & Vektor), Valter Stepan (Stavbenik) in še nekaj drugih manj znanih posameznikov. Stečaji in v manjši meri drugi posli so jim prinesli najmanj 50.000 evrov letnega prometa.
Poglavje zase so posebne insolvenčne pisarne, v katerih je združenih več upraviteljev, ki drugim pomagajo opraviti pomembno količino dela. Ena od takšnih je skupina BDO, ki je med drugim v lasti Ermana in Marinca. Predlani je imela več kot milijon evrov čistih prihodkov od prodaje in kar četrt milijona evrov čistega dobička. Eno od takšnih je tudi podjetje St.Ing, v katerem sta združena Hramec in Hohnjec, lani je povečalo prihodke na nekaj manj kot pol milijona evrov. Oba imata sicer tudi lastni s.p.
Osebni stečaji: kamen na kamen palača
Ker v zadnjem času v stečajnem postopku le redko konča podjetje z zajetno stečajno maso, se morajo vedno številnejši upravitelji zadovoljiti s postopki osebnih stečajev. Z njimi imajo v obdobju treh do štirih mesecev, v katerih morajo izdelati otvoritveno poročilo in seznam terjatev, malo dela. Premoženja, s katerega prodajo bi pokrili vse stroške in si lahko izplačali dodatno nagrado, navadno ni veliko, če sploh kaj. Tudi prijavljenih terjatev je le nekaj.
Po pravilniku o tarifi za odmero nagrade so upravitelji upravičeni do nadomestila v višini dobrih 1700 evrov (z DDV vred) tako za pregled premoženja kot za popis upnikov. Če stečajne mase ni, v breme predujma za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga zagotovi proračun, dobi minimalnih 1700 evrov. Čeprav je številka na prvi pogled majhna, je treba upoštevati, da se je v zadnjem mesecu dni začelo kar 470 osebnih stečajev. Gre za izreden skok, saj se je pred tem njihovo število gibalo med 250 in 300. Če jih računalniški program sodišča enakomerno razdeli med upravitelje, vsak od njih na mesec prejme med dva in tri nove postopke. Letos si lahko torej zagotovijo posel, ki bi jim prinesel najmanj 35.000 evrov.
Tisti, ki bodo prišli do bogatejše stečajne mase, si lahko medtem z različnimi posli, tudi s prodajo nepremičnin in drugega premoženja, zagotovijo več deset tisoč evrov dodatnih prejemkov. Kljub temu gre za dvorezen meč, saj so nagrade omejene na največ 80.000 evrov. Tako si lahko upravitelj s prevzemom stečaja Vegrada, SCT, Aha Mure, Preventa ali prisilne poravnave Cimosa vnaprej zagotovi bajni zaslužek, a mora hkrati postopku zagotoviti toliko prostega časa in resursov, da se mu enostavno ne splača več. Veliko upraviteljev je namreč odvetnikov in revizorjev.
Gnila jabolka mečejo slabo luč na vse
V vrstah upraviteljev je tudi peščica posameznikov, ki so obrt pripeljali na slab glas. Med temi je tudi odvetnik Brane Gorše, ki je vrsto let vodil stečaj Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura. Čeprav so mu upniki ves ta čas očitali nepravilnosti, je bil (šele) aprila letos zaradi dela v stečaju Hidra Koper spoznan za krivega goljufije, zlorabe položaja in pranja denarja. Na prvi stopnji je bil obsojen na desetletno zaporno kazen. Le tri mesece prej je izgubil dovoljenje za delo upravitelja in s tem tudi vodenje 47 stečajev.
Do začetka letošnjega leta je tudi ljubljanska odvetnica Suzana Gale vodila stečaje, dokler je niso zaradi prejemanja podkupnin v enem od postopkov obsodili na leto dni zapora. Boris Dolamič, nekdanji prvi mož propadlega GPG, ne sme prevzemati novih stečajnih postopkov, saj je proti njemu vložena pravnomočna obtožnica, poleg tega so mu sodišča že začela jemati postopke, ki jih je vodil. Kljub eni glavnih vlog v aferi Prijatelji v stečaju, ki je razkrila zasebne povezave med sodniki in stečajnimi upravitelji, Igor Bončina še naprej nemoteno opravlja svoje delo. Po zadnjih podatkih ima 75 insolvenčnih postopkov. Njegov s. p. Insol je resda ustvaril okoli 37.000 evrov prihodkov, vendar je obenem v podjetju Bonig povečal prihodke na skoraj 200.000 evrov.
