Medtem ko uprava Darsa že skoraj tri mesece zavlačuje s sklicem skupščine, na kateri bi država zamenjala člane nadzornega sveta družbe, so se ti v začetku julija prvič resneje sporekli tudi med seboj.
Jabolko spora je dobrih 332.000 evrov vreden aneks, ki ga bo Dars podpisal s podjetjem ZIL Inženiring, svetovalcem pri pripravi projekta hitre ceste med Jagodjem in Lucijo. Več nadzornikov, med njimi tudi oba predstavnika zaposlenih, mu je nasprotovalo zaradi domnevno pomanjkljive utemeljitve. Roko za aneks naj bi po naših informacijah pri glasovanju dvignili le trije od šestih članov nadzornega sveta, zato je bil za njegovo potrditev odločilen glas predsednika Dušana Hočevarja, velikega podpornika uprave Darsa z Matjažem Knezom na čelu. Vse to je še podkrepilo ugibanja, da so v Darsu skušali z aneksom pomagati ZIL Inženiringu. Podjetje, ki ga vodi Nestor Mankoč, je namreč imelo na zadnji dan lanskega leta skoraj šestnajst milijonov evrov obveznosti do bank.
Zakaj ZIL Inženiringu kot svetovalcu pripada aneks za dodatna dela pri hitri cesti, ki se bo po načrtu začela graditi šele čez dve leti? Kot odgovarjajo na Darsu, bo podjetje recenziralo projektno dokumentacijo. To nalogo je ZIL Inženiringu med številnimi drugimi nalagala že osnovna, več kot 5,2 milijona evrov vredna pogodba iz leta 2003. A v tem času naj bi se pri projektu, trdijo v Darsu, spremenile okoliščine.
Osnovno pogodbo z ZIL Inženiringom je Dars podpisal v času, ko ga je vodil Janez Božič. Ta se je leta 2010 zaposlil v ZIL Inženiringu, danes pa sedi v nadzornem svetu podjetja. »Res je, da je pri vprašanju omenjenega aneksa v nadzornem svetu prišlo do različnih pogledov,« je naše informacije o nesoglasjih med nadzorniki potrdil predsednik nadzornega sveta Darsa Dušan Hočevar. »A ti niso bili vsebinske narave. Nekateri člani so želeli pred odločanjem še dodatno gradivo, kar bi zahtevalo dodatni čas. Sam sem ocenil, da bi to lahko storili že v dneh pred sejo, zato se je glasovalo tako, kot se pač je,« je poudaril Hočevar.
Začetek zgodbe o spornem aneksu sega v prvo polovico lanskega leta. Takrat so se v Darsu dokončno odločili obuditi projekt hitre ceste Jagodje–Lucija, ki bo hitro cesto med Koprom in Izolo povezala s hrvaško mejo. Maja lani je Dars začel postopek izbire cenilcev zemljišč, avgusta lani pa je z ZIL Inženiringom podpisal prvi aneks k osnovni pogodbi. Vrednost: 296.000 evrov. Z njim je podjetju plačal »strokovno svetovanje pri nujni uskladitvi idejnega projekta iz sprejete uredbe o državnem lokacijskem načrtu s trenutno veljavno zakonodajo«. »Rešitve v idejnem projektu niso skladne z veljavnim pravilnikom o projektiranju cest ter tudi ostalo področno zakonodajo,« je Dars na portalu javnih naročil zapisal v utemeljitvi, zakaj je aneks z ZIL Inženiringom sklenil po pogajanjih brez predhodne objave, ne da bi pri tem poskušal najti novega svetovalca.
Z dvema aneksoma do 630.000 evrov
Slabo leto dni so v Darsu ZIL Inženiringu prižgali zeleno luč še za en aneks, tokrat za recenzijo projektne dokumentacije. Za njeno izdelavo je Dars štirim podjetjem plačal 1,5 milijona evrov. Tudi v tem primeru je posel ZIL Inženiringu oddal neposredno, saj »dodatnega in povečanega obsega storitev tehnično in ekonomsko ni mogoče ločiti od prvotnega naročila«. ZIL Inženiringu sta tako le dva aneksa od avgusta lani skupaj prinesla okoli 630.000 evrov. To pa je enako skoraj šestini vseh prihodkov podjetja v letu 2013.
Gre za znesek, ki se ga v podjetju zagotovo ne bodo branili. Zadnji dan leta 2013 je imel namreč ZIL Inženiring, ki je lani pridelal dobrih 12.000 evrov dobička, za skoraj deset milijonov evrov obveznosti do bank, ki zapadejo prej kot v letu dni. Glavnino premoženja, okoli 14 milijonov evrov, je imel v zalogah, natančneje v nepremičninah za prodajo. Med njimi sta tudi stanovanjsko-poslovni soseski BS4 in Mali grad v Kamniku. »V teh težkih gospodarskih razmerah predvsem v Sloveniji se borimo in trudimo za obstanek na trgu ter sprotne izzive rešujemo po najboljših močeh,« poudarjajo v ZIL Inženiringu. Podjetje je bilo lani nekaj časa na seznamu davčnih dolžnikov, a »zaradi neplačil njihovih naročnikov za že opravljene storitve«. V prvi polovici julija je bila nekaj dni na več transakcijskih računih podjetja vpisana rezervacija.
ZIL: Ne ukvarjamo se z lobiranjem in politiko
Pri poslih z Darsom ne gre prezreti, da je Mankoč že vrsto let ena najvplivnejših oseb v krogih tako imenovane stare cestarije, dobre zveze pa naj bi imel tudi na levem političnem polu. Ta podatek je morda pomemben v luči težnje Slovenskega državnega holdinga (SDH) po zamenjavi nadzornikov Darsa, ki jim bolj ali manj tiho nasprotuje tudi uprava družbe, imenovana v času druge vlade Janeza Janše. »Smo inženirska organizacija, ki se ukvarja s stroko na svojem področju, in se ne ukvarjamo ne z lobiranjem ne s politiko,« odgovarjajo v ZIL Inženiringu.
Tudi sicer zgodba odpira več vprašanj. Najprej, zakaj je bilo smiselno že leta 2003 pripravljati idejne zasnove za projekt hitre ceste, ki je pozneje skoraj desetletje tičal v predalu. Četudi je projekt Jagodje–Lucija zdaj dobil nov pospešek, je še vedno relativno daleč do njegove izpeljave. Dars naj bi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja vložil spomladi prihodnje leto, do marca pa kupil vsa zemljišča. »Glede na navedeno je v začetku leta 2016 predvidena objava razpisa za izbiro izvajalca, izvedba del pa bi se ob predhodni zagotovitvi finančnih sredstev lahko začela v drugi polovici leta 2016,« so optimistični v Darsu.
