Evropska centralna banke (ECB) je osnutek uredbe pripravila na podlagi uredbe EU, ki ureja delovanje enotnega mehanizma nadzora. Skladno z njo bo morala namreč neposredno in posredno nadziranim bankam zaračunavati letno nadomestilo za nadzor, so sporočili iz Evropske centralne banke.
Osnutek uredbe o nadomestilih za nadzor določa, kako bo ECB pokrivala izdatke, povezane z opravljanjem nove vloge, ki jo bo imela od novembra naprej.
Dokument tako vzpostavlja metodologijo za določitev skupnega zneska letnih nadomestil za nadzor, za izračun zneska, ki ga bo plačala vsaka nadzorovana banka ali bančna skupina in za pobiranje letnih nadomestil za nadzor.
Natančen znesek bo znan šele leta 2015
Natančen znesek bo sicer znan šele leta 2015, a je predhodna analiza pokazala, da naj bi se letno nadomestilo za neposredno nadzirane banke prihodnje leto gibalo od 150.000 do 15 milijonov evrov, pri čemer naj bi večina bank, med njimi predvidoma tudi Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in SID banka, plačevala od 700.000 do dva milijona evrov.
V Banki Slovenije so za STA pojasnili, da gre za zdaj še za zelo okvirne in splošne izračune, ki še ne upoštevajo vseh elementov, ki bodo vplivali na končni izračun stroškov.
Okoli 75 odstotkov manjših, posredno nadziranih bank naj bi plačevalo od 2000 do 7000 evrov na leto, medtem ko naj bi bil večjim bankam v tej kategoriji zaračunan znesek v višini okrog 200.000 evrov.
Izdatki ECB, vezani za nadzor, naj bi v letu 2015 dosegli približno 260 milijonov evrov.
Z današnjim dnem se začenja javno posvetovanje
Javno posvetovanje, ki se začenja z današnjim dnem, bo trajalo do 11. julija, 24. junija pa bo ECB v Frankfurtu pripravila tudi javno obravnavo o dokumentih v posvetovanju. Po izteku javnega posvetovanja bo ECB komentarje objavila skupaj z oceno in odgovori. Uredba ECB o nadomestilih za nadzor bo začela veljati še pred 4. novembrom, ko bo centralna banka prevzela vlogo osrednjega nadzornika.
Enotni mehanizem nadzora je bil vzpostavljen z namenom, da bi prispeval k varnosti in trdnosti bančnega sistema v območju evra. Poleg tega naj bi z neodvisnim in poenotenim evropskim nadzorom v vseh državah z evrom in drugih sodelujočih državah članicah EU pomagal obnoviti zaupanje v bančni sektor. Cilj je izboljšati finančno stabilnost in integracijo v Evropi ter harmonizirati nadzorniške prakse v korist bank pod nadzorom.
