Nič novega na vrhu in na dnu. Hongkong in Singapur sta se 25. leto zapored uvrstila na prvi dve mesti, Severna Koreja pa na dno lestvice ekonomske svobode, ki jo pripravljata časnik Wall Street Journal (WSJ) in washingtonski možganski trust Heritage Foundation. Najvišje med evropskimi državami sta se uvrstili Švica na peto in Estonija na osmo mesto. Slovenija pa je spet razočarala. V letu dni je zdrsnila za 15 mest, na 88. mesto med 178 državami.
V letih krize in razprodaje ugleda v mednarodnem okolju je Slovenija na lestvici ekonomske svobode izgubila že 27 mest. S 60,3 točke se uvršča pod svetovno povprečje, daleč za države, kot so Ruanda, Albanija, Makedonija, Hrvaška in Kirgizija, ter neposredno za Gvatemalo. V primerjavi z letom 2010 se je slovenski indeks ekonomske svobode znižal za kar 4,4 točke. Višji padec med evropskimi državami sta doživela le Grčija in Ciper, ki sta se v tem času pobliže spoznala s trojko in njenimi programi pomoči, vsaj Ciper pa tudi z de facto kapitalskimi kontrolami.
Slovenija se najslabše uvršča na treh področjih. Ocenjevalce še posebno moti napihnjen javni sektor, Slovenija je zavoljo previsoke državne potrošnje dobila nič točk. Ob tem sta problematična tudi fiskalna svoboda, ki je posledica razmeroma visokih davčnih obremenitev v skupni višini 37,4 odstotka BDP, in nadaljnje razraščanje korupcije. A ne glede na to se zdi nizka uvrstitev Slovenije nekoliko pretirana. Težko si je namreč predstavljati, da uživajo Albanci (63. mesto) precej višjo ekonomsko svobodo kot Slovenci. Po indeksu korupcije Transparency International se uvrščajo namreč skoraj 80 mest za Slovenijo, hkrati pa imajo okoli trikrat nižji BDP na prebivalca. »Slovenija se v zadnjih letih uvršča nizko na vseh lestvicah že zaradi realnih statističnih podatkov, kot so visoka brezposelnost, rastoča zadolženost in krčenje BDP. A tudi zaradi nižjega ugleda v mednarodni skupnosti,« je pojasnil razloge za slabše uvrstitve dr. Peter Stanovnik, upokojeni ekonomist, ki je dolga leta deloval na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER) in kjer se je redno srečeval z vsemi vrstami lestvic konkurenčnosti in ekonomske svobode. Po njegovi oceni si Slovenija pogosto ne zasluži tako nizkih uvrstitev.
Fraser Institute je na primer lani dvignil veliko prahu, potem ko je stopnjo ekonomske svobode v Sloveniji izenačil s tisto v afriški državi Sierra Leone. Slabe uvrstitve Slovenije so tako pogosto posledica pomanjkljive metodologije ali slabega vzorčenja podatkov. Pomemben kriterij, ki ga večina lestvic ne upošteva, je trajnostni razvoj. »Ekonomski dejavniki so nekaj, a treba bi bilo upoštevati tudi okoljske standarde in socialno državo,« je poudaril Stanovnik. Ob upoštevanju trajnostnega razvoja bi se Slovenija na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma po njegovi oceni uvrstila približno 30 mest višje. Na lestvici iz leta 2014 zaseda sicer 70. mesto med 144 državami.
