Ker je na davčne obveznosti podjetij v minulih letih močno vplivalo ne le znižanje davčne stopnje, ampak v veliki meri tudi izgube, ki jih podjetja prenašajo v prihodnja leta in si s tem znižujejo davčne obveznosti, smo pogledali, kako so se davčne obveznosti spremenile za najbolj dobičkonosna slovenska podjetja. V skupini 20 lani najbolj dobičkonosnih podjetij (pri izboru smo upoštevali dve merili – dobiček pred davki in prihodke) so le tri takšna (Droga Kolinska, Petrol in Telekom Slovenije), ki so v katerem od minulih petih let imela izgubo pred davki. Zato si dovolimo sklepati, da so na znižanje davčnih obveznosti odločilno vplivale ugodne davčne spremembe.

Tako je analizirana skupina podjetij že v celoti nadoknadila oziroma celo bistveno presegla prihodke, ki so jih ustvarila v letu 2008, torej zadnjem letu pred krizo. Enako velja tudi za dobiček pred davki. Ko pogledamo plačani davek od dohodka pravnih oseb, je zgodba obrnjena. Tuja podjetja so prihodke zvišala za 8,5 odstotka, dobiček pred davki za 55 odstotkov, število zaposlenih za dobrih 12 odstotkov, medtem ko jim je davek upadel za dobrih 57 odstotkov. Domača podjetja so prihodke povečala za 55 odstotkov, dobiček pred davki za dobrih 20 odstotkov, zaposlenost so medtem povečala le skromno, davek pa jim je upadel za skoraj 93 odstotkov. Če je dvajseterica od leta 2008 do leta 2012 v povprečju plačevala 107 milijonov evrov davka od dohodka pravnih oseb, ga je lani le še 19 milijonov evrov, kar je izjemen upad.

Za nekoliko realnejšo sliko bo najbrž treba počakati na letošnji obračun davka od dohodkov pravnih oseb, saj je bilo leto 2013, kot pojasnjujejo v Finančni upravi Republike Slovenije (Furs), nekoliko posebno zaradi velikega razkoraka med doplačili in vračili davka. Razlogi za to so, kot pojasnjujejo v Fursu, na splošno slabše poslovanje pravnih oseb v letu 2012, znižanje davčne stopnje in nove olajšave, na primer za investicije in raziskave ter razvoj. A, kot že rečeno, analizirana podjetja z redkimi izjemami v minulih petih letih niso poslovala z izgubo. Ali gre za enkratni ali pa za dolgoročnejši učinek, bo jasno šele čez nekaj let. Ocene, kakšni so dejanski učinki posameznega davčnega ukrepa na podjetja, v državi nihče ne premore.

Je torej Slovenija že postala neke vrste davčna oaza za dobičke podjetij? Tolikšne razlike med normativno določeno stopnjo davka in dejansko plačano v Sloveniji še nismo imeli. Leta 2008 so bili dobički podjetij obdavčeni 22-odstotno, efektivna davčna stopnja pa je po izračunih Fursa znašala 19,62 odstotka. Leto pozneje je bila razlika med stopnjama še približno enaka, nato pa je začela naraščati do aktualnih dobrih petih odstotnih točk razlike.

Tako nizko efektivno davčno stopnjo, kot jo je lani imela Slovenija, ima le še Irska. Po podatkih Centra za obdavčitve podjetij v britanskem Oxfordu so podjetja na Irskem v letu 2012 v povprečju plačevala 11,1-odstotni davek na dohodek in toliko naj bi po njihovih ocenah znašal tudi lani. Pri čemer je normativna stopnja določena pri 12,5 odstotka.

Nižji davek privlačen za davčne optimizacije v skupinah

Irska je obdavčitev dobičkov podjetij od sredine 90. let, ko je znašala kar 40 odstotkov, načrtno zniževala, da bi postala privlačna za tuje vlagatelje. To se ji je vsekakor obrestovalo, saj so se v državo »preselili« številni svetovni tehnološki velikani. Če pustimo ob strani privlačnost močno spornih davčnih praks, kot je denimo tako imenovani irski sendvič, ki multinacionalkam omogoča prelivanje velike večine dobičkov v davčne oaze, kjer dobičkov skoraj ne obdavčujejo, je vprašanje, ali se lahko navala tujih podjetij nadeja tudi Slovenija.

Naš sogovornik, davčni svetovalec, ki se je med drugim ukvarjal tudi z davčnimi optimizacijami znotraj največjih svetovnih multinacionalk, pravi, da ni pričakovati, da bi 17-odstotna davčna stopnja pritegnila največje. Te, kot so razkrila številna medijska razkritja v zadnjih letih, z izkoriščanjem davčnih oaz plačujejo tudi vsega enoodstotni, v povprečju pa med dva- in petodstotni davek na dobiček. Bi pa, kot pravi naš sogovornik, nižja davčna stopnja lahko bila privlačna za nekoliko manjše skupine, ki imajo v Sloveniji sedeže ali pa velike izvozne posle, saj bi lahko s pomočjo transfernih cen v Sloveniji prikazovale višje dobičke in si tako znotraj skupine zniževale davčne obveznosti.

Glede na občuten padec efektivne davčne stopnje na dohodke pravnih oseb v zadnjih petih letih bi se to nekaterim skupinam zagotovo izplačalo. Nekaterim družbam je efektivna davčna stopnja padla celo pod deset odstotkov. Družba Krka je denimo zaradi znižanja davčne stopnje in zaradi davčnih olajšav za investicije v raziskave in razvoj družbe od leta 2008 do lani efektivno davčno stopnjo znižala z 21,7 na 12,4 odstotka, v skupini Krka pa s 24,2 na 14,2 odstotka. Kot so nam pojasnili v novomeški Krki, imajo »družbe v skupini v tujini v povprečju višjo zakonsko določeno davčno stopnjo davka od dobička, kot tudi višjo efektivno davčno stopnjo. Res pa na to vpliva tudi vrsta aktivnosti, ki jih posamezne družbe izvajajo, in s tem povezan obseg davčnih olajšav oziroma davčno priznanih in nepriznanih odhodkov.«

V Leku so, kot je razbrati iz letnega poročila za lani, plačali 7,8-odstotni davek od dohodka pravnih oseb, še za dobro odstotno točko nižjega pa leto prej. Leta 2011 je dosegal 16,4 odstotka, leta 2010 pa 14,5 odstotka. V skupini Lek je bila efektivna davčna stopnja lani 11,1-odstotna. V Leku v primerjavi s Krko tako plačujejo precej nižje davke. Iz Simobilovega letnega poročila je razvidno, da je družba lani plačala 17-odstotni davek, kot znaša tudi zakonsko določena stopnja, v Telekomu Slovenije pa 4,38-odstotnega.

Iz pojasnil finančne direktorice Simobila Suzane Banič Drašler je razvidno, da si je Simobil v letih 2012 in 2013 obveznosti iz davka od dohodka pravnih oseb s pomočjo olajšav za investicije zmanjšal za več kot polovico. Lani so uveljavljali 7,5 milijona evrov olajšav za investicije, plačali pa 6,3 milijona evrov davka, leto prej pa sta številki znašali 6,3 oziroma 6,6 milijona evrov. Ob tem Banič-Drašlerjeva opozarja, da je bila do leta 2011 olajšava omejena do 30.000 evrov, od takrat pa te omejitve ni več in se upošteva 40 odstotkov celotne investicije. Kljub znižanju davčne stopnje v Simobilu pravijo, da je obdavčitev znotraj skupine v Sloveniji še vedno med višjimi. Samo znižanje davčne stopnje pa, kot dodaja, »zaradi upoštevanja vidika transfernih cen na davčno optimizacijo znotraj skupine ne bi imelo večjega vpliva«.

Gospodarstvo Davki