Domačim borznim hišam, družbam za upravljanje in različnim tržnikom se prihodnje leto obeta nov donosen posel. Že prihodnje leto bodo namreč vlagateljem lahko ponudili tudi možnost investiranja v svoje sklade tveganega kapitala, zasebne sklade, nepremičninske sklade in druge alternativne sklade, ki jih doslej niso smeli tržiti.
Milijoni gospodinjstev v nepregledne naložbe
Medtem ko se domači vlagatelji po več letih znova vračajo na kapitalski trg, se vlada z dvoletno zamudo pripravlja na sprejem evropske direktive in implementacijo zakona o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov. Ti skladi se doslej uradno v Sloveniji niso smeli prodajati malim nepoučenim vlagateljem, čeprav na razvitih trgih že dolgo niso namenjeni več zgolj profesionalnim vlagateljem in premožnejšim investitorjem. Evropski regulator kapitalskega trga (ESMA) namreč opaža, da ti skladi doživljajo strmo rast tudi zaradi vedno lažje dostopnosti. Če so se minimalni vložki v alternativne sklade pred začetkom finančne krize gibali pri okoli 100.000 evrih, so se do danes znižali tudi na vsega 5000 evrov. Tako ne preseneča, da je samo v evropskih alternativnih investicijskih skladih že za okoli 3100 milijard evrov premoženja, kar je približno 1550-krat več, kot znaša tržna kapitalizacija Krke. Med prvimi sta se v to industrijo podala P&S Capital Deana Mikoliča in Poteza Branka Drobnaka, ki je zaradi naložbe v delnice NLB pred leti bankrotirala, v Luksemburgu pa ima svoj nepremičninski sklad Ceeref registriran tudi privatizacijski mogotec Igor Lah.
Upravljalci naposled pod nadzorom ATVP
Koliko premoženja imajo v različnih alternativnih skladih slovenski državljani, ni znano, po ocenah nekaterih poznavalcev pa naj bi se zneski gibali med 100 in 300 milijoni evrov. Več sto milijonov evrov pa so mali vlagatelji v preteklih letih investirali tudi v nekatere eksotične alternativne sklade in investicijske produkte, za katere se je na koncu izkazalo, da so bile zgolj tako imenovane ponzijeve sheme (Finanzas Forex, Tirn, Mat Project, FX Run, Magic Gold, Adler, Unaico...). Prav zaradi tega v domačih družbah za upravljanje pozdravljajo odločitev države, da naposled v naš pravni red pripelje tudi alternativne investicijske sklade in zagotovi nadzor nad to obliko naložb. Nad upravljalci alternativnih skladov bo namreč bdela Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki bo lahko v primeru kršitev tudi zaprla ali prevzela nadzor nad upravljalcem. Poleg tega bodo morali upravljalci premoženje alternativnih skladov zaupati v hrambo neodvisnemu skrbniku. To še dodatno otežuje možnosti, da bi mali vlagatelji svoje prihranke nalagali v različne ponzijeve sheme. Upravljalci pa bodo morali regulatorja kapitalskega trga obvestiti tudi o preseganju pomembnih deležev (10, 20, 30, 50 in 75 odstotkov). Alternativni investicijski skladi se bodo lahko prodajali zgolj profesionalnim vlagateljem in v določenem primeru tudi kvalificiranim vlagateljem, ki se bodo obvezali, da bodo v sklad investirali najmanj 100.000 evrov. Mali vlagatelji bodo lahko investirali le v alternativne investicijske sklade, ki javno zbirajo premoženje in ki bodo morali spoštovati strožja pravila poslovanja.
Toda kot opozarja predsednik uprave KBM Infonda in združenja družb za upravljanje Matjaž Lorenčič, bo treba narediti strogo ločnico med klasičnimi vzajemnimi in alternativnimi investicijskimi skladi. »Obstaja namreč nevarnost, da mali vlagatelji ne bi znali ločiti med obema vrstama skladov. Vlagatelji lahko namreč v vzajemnih skladih sredstva na svoj transakcijski račun dobijo v roku petih dni, medtem ko pri alternativnih skladih zaradi nizke likvidnosti naložb to ni mogoče,« pojasnjuje Lovrenčič. Poleg nižje likvidnosti in v številnih primerih tudi nepregledne naložbene strategije pa pri alternativnih skladih običajno ni mogoče natančno ugotoviti, niti koliko znašajo njihovi dejanski stroški. Za izračunom provizije, ki jo zadrži upravljalec, običajno stoji zapletena matematična formula. Obenem imajo po ocenah ESMA ti skladi v povprečju kar 5,5 odstotka dodatnih skritih stroškov.
Bogate provizije za tržnike
Kdaj bodo v Sloveniji zaživeli alternativni investicijski skladi, ni mogoče napovedati. Po ocenah sogovorcev pa bi se to lahko zgodilo že v roku pol leta po sprejemu zakonodaje, saj naj bi se v nekaterih družbah na ustanovitev teh skladov že pripravljali. Še nekoliko hitreje pa se utegnejo na trgu znajti alternativni skladi tujih upravljalcev. Za prodajo teh skladov bodo zagotovo zainteresirani tudi posredniki in tržniki, saj bodo zaslužki krepko višji od dvoodstotne provizije, ki jo dobijo pri upravljanju vzajemnih skladov.
Veliko povpraševanja po tovrstnih skladih med domačimi vlagatelji v družbah za upravljanje trenutno še ne opažajo, a kot opozarja Klemen Furlan iz družbe Finančni trgi so različne novosti običajno zelo zanimive za male vlagatelje. Po ocenah upravljalcev bi utegnilo biti med vlagatelji še največ zanimanja za sklade, ki kupujejo premoženje od podjetij v težavah, in nepremičninske sklade. »Slovenski trg je že zaradi majhnega števila prebivalcev preveč plitek za takšne produkte, vsekakor pa utegnejo biti zanimivi predvsem nepremičninski skladi. Ti bi lahko postali pomemben igralec tudi pri preoblikovanju našega nepremičninskega trga, saj bi z večjim deležem najemniških stanovanj bolj prožen postal tudi naš trg dela,« meni Lorenčič.
