Projekt Južni tok postaja osrednje bojišče nove hladne vojne med Evropsko unijo in Rusijo. Bruselj je tako včeraj od Bolgarije uradno zahteval ustavitev gradbenih del na plinovodu. Medtem si je Slovenija po nedavnem obisku zunanjega ministra Karla Erjavca v Moskvi očitno kupila še nekaj mesecev časa za dogovore o nadaljnjem sodelovanju pri projektu, iz katerega jo je skoraj že izrinila Avstrija.
Če je še konec aprila kazalo, da bo naša severna soseda prevzela primat veznega člena, ki bo plinovod od bolgarske črnomorske obale, Srbije in Madžarske »pripeljal« do italijanske meje, je novo zaostrovanje razmer v Ukrajini spet premešalo karte v evropski energetiki. Uradna priključitev Avstrije k projektu je namreč sprožila diplomatsko ofenzivo Bruslja, ki je od Dunaja zahteval pojasnila in spoštovanje evropske zakonodaje. To je, kot je mogoče slišati iz diplomatskih krogov, nekoliko spremenilo tudi taktiko Rusije in Gazproma. Če se je bil slednji še pred dobrim mesecem pripravljen odreči sodelovanju Slovenije v projektu, ima zdaj na ključnem delu trase plinovoda v ognju očitno raje dve železi.
Naslednji ključni datum za milijardo evrov vreden slovenski del Južnega toka je tako 8. julij, ko bo našo državo obiskal ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov. Do takrat naj bi v Plinovodih in Gazpromu skušali rešiti vsaj del odprtih vprašanj pri projektu. Poleg tranzitne pogodbe, ki jo morajo predložiti Rusi (ta bo podlaga za dogovore o financiranju projekta), naj bi se dogovorili tudi o proračunu skupnega podjetja Južni tok Slovenija. Nanj je ruska stran že pred časom skušala prenesti večji del aktivnosti pri projektu, čemur so se uprli v Plinovodih. Tam so prav tako zavrnili 50-milijonsko dokapitalizacijo podjetja, ki jo je predlagala ruska stran.
»Pogovori so zelo produktivni in pri več stvareh smo prišli skupaj. Pričakujem, da se bomo uskladili pri vprašanjih, ki so povezana z Južnim tokom Slovenija. Sem optimist,« je za Dnevnik dejal direktor Plinovodov Marjan Eberlinc, ki je pred dnevi dobil novega člana nadzornega sveta. Člana uprave Geoplina Alojza Stano je zamenjal Tibor Šimonka, nekdanji predsednik uprave SIJ, ki je v lasti ruske skupine Koks. Tudi v tej zamenjavi naj bi na ruski strani videli pripravljenost Slovenije za nadaljevanje projekta.
Snovalci slovenskega dela projekta bi tako morali v prihodnjih mesecih streti »le« še dva najtrša oreha. Najprej bi morali Gazprom prepričati, da dostop do plinovoda omogoči tudi konkurenci, čemur se ta odločno upira. Po mnenju evropske komisije namreč plinovod Južni tok krši evropska pravila, saj enemu samemu dobavitelju plina omogoča popoln nadzor nad plinovodom, kar naj bi bilo v nasprotju s pravili konkurence na evropskem trgu. Hkrati bi morali skupaj z drugimi državami Bruselj prepričati, da pod določenimi pogoji vendarle dovoli gradnjo.
Ukrajina poziva k blokadi Južnega toka
To pa bo težko storiti v kočljivem času evropsko-ruskih odnosov. Še vedno namreč pod evropskim pokroviteljstvom potekajo pogajanja o odložitvi ukrajinskih plinskih dolgov Rusiji. Zaradi projekta Južni tok, ki naj bi v Evropo od leta 2018 pripeljal dodatnih 63 milijard kubičnih metrov plina na leto, se počutijo ogrožene tudi nove ukrajinske oblasti. Premier Arsenij Jacenjuk projekt Južnega toka razume kot poskus povečanja evropske energetske odvisnosti od Rusije: »Z njim bo Ukrajina odstranjena kot tranzitna država, povečal pa se bo vpliv Gazproma v Evropi. Evropsko unijo pozivamo, naj blokira Južni tok.«
Dokončne odločitve, ali bo Evropska unija sedaj dovolila gradnjo plinovoda Južni tok, v Bruslju ne glede na ukrajinske pozive za zdaj še niso sprejeli. Prejšnji teden je evropski komisar za energetiko Günther Oettinger v novi energetski strategiji EU, ki jo morajo konec meseca potrditi še voditelji držav članic, že jasno nakazal željo po zmanjšanju evropske odvisnosti od ruskega plina. Njegov delež želijo v energetski oskrbi Evrope med drugim zmanjšati s povečanim nakupom norveškega plina in drugimi viri, kot je večje črpanje plina iz skrilavcev. Opozoriti velja tudi na podatek, da je posebna meddržavna skupina za Južni tok pri generalnem direktoratu evropske komisije za energijo tako rekoč prenehala delo.
Za Bolgarijo sicer gradnja plinovoda Južni tok predstavlja projekt nacionalne prioritete. Država je namreč močno odvisna od ruskega plina, ki v državo prispe po plinovodih čez ukrajinsko ozemlje. Leta 2009 se je v rusko-ukrajinskih plinskih vojnah znašla v močno kočljivem položaju, ko je zaradi neplačanih računov Kijeva ruskim dobaviteljem prišlo do večdnevnih prekinitev dobave zemeljskega plina v številnih evropskih državah. Najhuje prizadeti sta bili Bolgarija in Romunija.
Kaj je v ozadju napada Bruslja na Bolgarijo
Evropska komisija je Bolgariji dala mesec dni časa, da jih obvesti o vseh podrobnostih dogovora gradnje plinovoda Južni tok. Te podatke bi nato lahko uporabili za začetek postopka ugotavljanja kršitev evropskih pravil in morebiten izrek finančne kazni Bolgariji. V Bruslju so sicer tudi močno nejevoljni zaradi izbire izvajalca gradbenih del na bolgarski trasi plinovoda Južni tok. Ta posel je bolgarska vlada zaupala konzorciju ruskih podjetij pod vodstvom Stroitransgaza, katerega lastnik je ruskemu predsedniku prijateljsko naklonjen milijarder Genadij Timšenko. Ta se je po ruski aneksaciji Krima znašel na ameriškem seznamu ruskih poslovnežev in uradnikov, proti katerim so uvedene sankcije. Timšenko, ki poseduje tako ruski kot tudi finski potni list, živi v Švici. Po ocenah Bloomberga naj bi bilo njegovo premoženje vredno 7,6 milijarde evrov. Evropska komisija sumi, da je bil podjetjem posel dodeljen pod preferenčnimi pogoji.
Bolgarski energetski minister Dragomir Stojnev zaradi odločitve Bruslja ni pretirano vznemirjen. »Tukaj ni osnov za dramo. Iskanje najboljše rešitve je samo vprašanje časa in dialoga z Evropsko unijo,« je ocenil in dodal, da projekt Južni tok ne bi smel postati talec napetih odnosov med Rusijo in Ukrajino.
Za vlado bolgarskega premierja Plamena Orešarskega se tako nadaljujejo težave s plinovodom Južni tok. Pred dnevi je sicer v parlamentu z udobno večino preživela sicer že četrto nezaupnico, ki jo je proti vladajoči koaliciji vložila konservativna opozicija. Tokrat so vladi očitali pomanjkanje jasne strategije na področju energetike in kršitev evropskih pravil pri gradnji Južnega toka.
