Slabo leto dni po tistem, ko je sodba v zadevi Patria postala pravnomočna, račun za dogajanje ob orožarskem poslu desetletja prihaja na mizo države. V Sistemski tehniki, ki sta jo finski proizvajalec vojaških vozil in njen slovenski partner Rotis leta 2006 premagala na razpisu za dobavo osemkolesnikov, se namreč z državo pogovarjajo o poravnavi pri odškodninski tožbi, ki jo je družba vložila leta 2006. Ta bi lahko državo stala tudi več kot deset milijonov evrov.
O poravnavi s Sistemsko tehniko bosta imela zadnjo besedo vlada, v kateri še danes sedi tudi takratni podpisnik pogodbe o dobavi vozil Karl Erjavec, in sedanji minister za obrambo Janko Veber. Na njegovem ministrstvu so od državnega pravobranilstva že prejeli poravnalno ponudbo Sistemske tehnike o sporazumni rešitvi spora. »Možnosti in izhodišča še preučujemo,« so nam dejali včeraj. Morebitna poravnava bi Sistemski tehniki omogočila poplačilo večjega dela dolgov. Hkrati bi vsaj nekoliko napolnila tudi stečajno maso Viatorja&Vektorja (V&V), lastnika Sistemske tehnike, ki to družbo že dve leti skuša prodati. Novi rok za oddajo nezavezujočih ponudb sovpada s pogajanji o poravnavi, izteče pa se čez teden dni.
Spomnimo, Sistemska tehnika je pred skoraj devetimi leti proti državi vložila več tožb. Z njimi je zahtevala razveljavitev pogodbe med državo in Patrio oziroma Rotisom, ugotovitev njene ničnosti, sklenitev nove pogodbe o dobavi oklepnikov in še plačilo 5,6 milijona evrov odškodnine. Vse tožbe je sodišče združilo v eno pravno zadevo in jo za več let pospravilo v predal. Razlog: želelo je počakati na razplet kazenskega postopka v zadevi Patria.
Ko je ljubljansko višje sodišče v začetku maja potrdilo sodbo, s katero so bili zaradi prejemanja oziroma dajanja daril na zaporne kazni obsojeni nekdanji predsednik vlade Janez Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič, je to v novo luč postavilo tudi spor med državo in Sistemsko tehniko. Ta je s tem, ko je sodišče potrdilo, da so nakup oklepnikov spremljala kazniva dejanja korupcije, v roke dobila zelo močno karto pri dokazovanju, da bi pogodba z Rotisom in Patrio morala postati nična. Ministrstvo je sicer pogodbo sporazumno prekinilo leta 2012. Da bo sprožil postopke o njeni ničnosti, je dve leti pozneje napovedal nekdanji minister za obrambo Roman Jakič. Vlada je za preučitev te možnosti ustanovila tudi delovno skupino (vodil jo je takratni državni sekretar, zdaj pa direktor Sove Zoran Klemenčič). Zgodilo se ni nič. Po dogovoru z državnim pravobranilstvom so se na ministrstvu, ki ga danes vodi Janko Veber, odločili, da bodo počakali na razplet pravdanja s Sistemsko tehniko.
Stroški z obrestmi: 11 milijonov evrov
Zdaj so se še pred novo obravnavo, razpisano za april, začeli pogovori o poravnavi. Kot je za Dnevnik pojasnil generalni direktor Sistemske tehnike Milan Švajger, od države zahtevajo le povrnitev stroškov, ki so jih pred skoraj desetletjem imeli z razvojem novega oklepnika. Ti znašajo približno pet milijonov evrov, skupaj z obrestmi pa dobrih enajst milijonov evrov. »Ne želimo komentirati izjav bivšega obrambnega ministra in drugih politikov, ki govorijo o petstomilijonskih zahtevkih Sistemske tehnike. To so zahteve, za katere vedo le oni. Zgodbo, ki nam še danes povzroča poslovno škodo, želimo čim hitreje zaključiti, zato smo se pripravljeni pogoditi tudi za kompromisni znesek. Zagotovo bi bil strošek za državo v primeru predlagane poravnave vsaj desetkrat nižji, kot če bi nadaljevali tožarjenje in bi Sistemska tehnika odškodninsko tožbo dobila,« je poudaril Švajger.
Zakaj Sistemska tehnika v pravno zelo ugodnem položaju državi sploh ponuja poravnavo? Kot odgovarja Švajger, si v družbi »želijo normalizirati odnose z ministrstvom za obrambo, ki mu v zadnjih dveh letih niso uspeli prodati niti vijaka«. »Pa tudi sicer je čas, da se afera Patria, ki nikoli ni bila zgodba Sistemske tehnike, konča in neha delati škodo. V zadnjih osmih letih smo od dobaviteljev in kupcev dobivali številna vprašanja, povezana z nakupom oklepnikov. Za nekatere poslovne partnerje pa je bila afera Patria tako moteča, da so z družbo celo prenehali sodelovati,« je pojasnil Švajger.
Podpisnik pogodbe s Patrio še vedno sedi v vladi
»Začeli smo tudi razmišljati, kako državi zmanjšati škodo, ker bi morala pogodba o nakupu oklepnikov od Patrie zaradi protikorupcijske klavzule v pogodbi postati nična, kar je v odškodninski tožbi primarni zahtevek. Če bi tožbo dobili, bi morala Slovenija Patrii vrniti vsa vozila, finska družba pa vrniti denar. Toda Patria bi od tega denarja odštela uporabnino oklepnih vozil za vsa leta, ko so bila v Sloveniji, v višini od 30 do 50 milijonov evrov, odvisno od pogajanj,« je še pojasnil Švajger.
V vsakem primeru bi imela poravnava več posledic. Z njo bi bili najbolj zadovoljni upniki Sistemske tehnike in V&V. Prva je imela konec leta 2013 za 13 milijonov evrov finančnih obveznosti, skoraj v celoti do Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), kamor je svoje terjatve prenesla Abanka. Sistemska tehnika, očiščena dolgov, bo precej zanimiva tudi za kupce, ki jih že od leta 2013 išče stečajni upravitelj V&V Silvo Zorec. Trenutna izklicna cena za nakup Sistemske tehnike in družbe Sistemska tehnika Armas znaša 12,6 milijona evrov. Na deležu v lasti V&V imajo zastavne pravice vpisane Abanka, Gorenjska banka, družba Shell Adria in Slovenska industrija jekla (SIJ). Sistemska tehnika je lani ustvarila približno 14 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo dva milijona evrov manj kot leta 2013, od tega 80 odstotkov v tujini.
Pomembna bo tudi politična razsežnost morebitne poravnave. V vladi, ki bo odločala o njej, namreč – tokrat kot minister za zunanje zadeve – še vedno sedi Karl Erjavec, ki je leta 2006 kot minister za obrambo podpisal pogodbo z Rotisom in Patrio. Četudi je bil Erjavec leta 2012 oproščen obtožbe za nevestno delo v poslu z oklepniki, je nesporno prvi v vrsti politično odgovornih za posel, ki bo državo zelo verjetno stal več milijonov evrov.
