Po mnenju podpredsednika Evropske komisije, pristojnega za energetsko unijo, se je treba vprašati, koliko bi ta projekt prispeval k diverzifikaciji energetskih virov, ki jih uvaža unija. "Ker je dobavitelj isti, ker gre za isti izvor plina, bolj ali manj ne vidimo dodane vrednosti takšnega projekta," je dejal v danes objavljenem pogovoru za slovaški časnik Pravda.
Šefčovič, ki je položaj podpredsednika komisije dobil po neuspešni kandidaturi slovenske kandidatke Alenke Bratušek, je opozoril tudi, da tako pomembnega projekta ni mogoče realizirati, če se ob tem ne spoštuje evropska zakonodaja. "To ne bi bilo sprejemljivo nikjer na svetu," je dejal. Kot pravi, sta to temeljni stališči Evropske komisije.
Plinovod Južni tok naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na 266 kilometrih.
Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov. Preko Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, bi lahko v Evropo dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina letno. Kakšna bo končna usoda oz. različica projekta, je sicer vse bolj nejasno.
