Napovedi, da bo s slovenskega telekomunikacijskega trga po letih gospodarske krize, cenovne vojne in tehnoloških sprememb izginila vrsta operaterjev, nekdanji konkurenti pa se bodo prisiljeni združevati, so se izkazale za točne.
Tušmobil, T-2 in Debitel je le nekaj imen, ki bi lahko v kratkem odšla v pozabo ali pa bodo pri življenju ostale le njihove uveljavljene blagovne znamke. S trga so v zadnjih nekaj letih že izginili Elektro Turnšek, Kabel TV, Ljubljanski kabel in vrsta lokalnih kabelskih operaterjev, ki jih je prevzel Telemach. Pred leti se je potihoma poslovil tudi Tušmobilov »pozabljeni brat« Tuš Telekom.
Če bo Simobilu uspelo od T-2 kupiti njegove naročnike in celotno (optično) omrežje, se bodo na več kot milijardo evrov vrednem trgu izoblikovali trije veliki igralci. Ti bodo uporabnikom na lastnem omrežju relativno neodvisno ponujali storitve mobilne in internetne (VoIP) telefonije ter tudi širokopasovni dostop do interneta in televizije.
Telekom: Na prepihu lastništvo in vodilni tržni položaj
Prvi in največji steber tvori Telekom Slovenije, nekdanji monopolist, ki v Sloveniji ustvarja skoraj 700 milijonov evrov prihodkov in zaposluje okoli 3000 ljudi. V zvezi z njim je največ neznank okoli lastništva, saj je globoko v prodajnem postopku. Če ga iz rok države prevzame kateri od mednarodnih finančnih skladov, bo Telekom še naprej ohranil samostojnost. Ravno nasprotno bi se zgodilo, če preide pod okrilje Deutsche Telekoma, ki velja za favorita.
Kakor koli, Telekom Slovenije se bo na domačem trgu še naprej boril za ohranitev tržnih deležev. Pri praktično vseh pomembnejših storitvah namreč počasi izgublja proti tekmecem. Še leta 2007 je njegov Mobitel obvladoval 69 odstotkov trga mobilne telefonije, danes manj kot 50 odstotkov. Podobno je bilo pri VoIP, kjer se je tržni delež zmanjšal s 53 na 36 odstotkov. Pred sedmimi leti je bila pri Telekomu Slovenije tudi večina internetnih uporabnikov, kar se je poznalo tudi na nizkih prenosnih hitrostih. Po prihodu konkurentov je njegov tržni delež padel na le še dobrih 35 odstotkov. Na področju donosne televizije je medtem že pred leti primat prepustil Telemachu.
»Skladno s strateškim poslovnim načrtom za obdobje 2014–2018 je primarni cilj Telekoma Slovenije na slovenskem trgu ohranjanje in utrjevanje vodilne tržne pozicije ter ohranjanje števila uporabnikov ob njihovi čim ustreznejši dobičkonosnosti,« so povedali v nacionalnem operaterju. Katere tarče jih zanimajo, niso razkrili. Po nekaterih informacijah pa bi bili najbolj smiseln kupec Debitela, saj gostuje na njihovem omrežju in bi v primeru njegove prodaje konkurenci izgubili zajeten del prihodkov. Toda, konkurent za nakup Debitela naj bi bil še vsaj Telemach.
Skokovita rast Telemacha
Ta pridobiva vedno pomembnejši položaj na trgu. Nad Telemachom bedi finančno močna skupina United Group, po aktualnem prevzemu Tušmobila pa bo tudi uradno postal konvergenčni operater. Že pred tem, ko je na veliko konsolidiral slovenski trg, je drago plačal za Elektro Turnšek, vodilnega kabelskega operaterja v Celju, in še nekaj manjših operaterjev.
Napredek je več kot očiten. Še leta 2007 je imel za blizu 27 milijonov evrov prihodkov in sto zaposlenih, v letu 2010 za 40 milijonov evrov prihodkov in 150 delavcev, do lani pa sta številki presegli 58 milijonov evrov in 200 zaposlenih. Če k temu prištejemo še učinke najmanj 120 milijonov evrov vrednega nakupa Tušmobila in drugih operaterjev, bo Telemach v kratkem presegel 150 milijonov evrov letnih prihodkov. Temu sledi tudi položaj na trgu. Po zadnjih podatkih agencije AKOS ima 29-odstotni delež na trgu VoIP, okoli 13-odstotnega pri mobilni telefoniji, skoraj 25-odstotnega na področju interneta in največjega, 33-odstotnega pri televiziji.
Glede na to, da so ravnokar kupili Tušmobil, za uspešen zaključek posla pa potrebujejo še soglasje varuha konkurence, v Telemachu ne morejo komentirati kratkoročnih načrtov. »Gledamo vse potencialne akvizicije in podjetja, ki bi lahko zaključevala paketno telekomunikacijsko ponudbo in širitev področja pokrivanja s sodobnimi fiksnimi in mobilnimi storitvami,« so bili kratki.
Simobil potrebuje T-2
Po zadnjih prevzemih in združitvah na domačem trgu ni skrivnost, da si v Simobilu na vsak način želijo prevzem T-2, saj bi s tem prišli do lastnega fiksnega omrežja. Toda omenjeni scenarij je pod vprašajem, saj je T-2 pred dnevi nepričakovano izšel iz stečajnega postopka, s tem pa tudi do nadaljnjega ne bo možen nakup omrežja in naročnikov iz stečajne mase. »Kar se tiče potencialnih konsolidacij, v Simobilu verjamemo v konvergenco, za katero je zaželen, ne pa tehnično nujen korak nakup fiksnega operaterja,« so bili pri odgovoru pazljivi glede morebitnega nakupa T-2.
S prevzemom T-2 bi Simobil oziroma skupina Telekom Austria, ki je po novem v lasti mehiškega milijarderja Carlosa Slima, prišel do 17,6 odstotka trga VoIP in nekoliko višjega deleža na trgu širokopasovnega dostopa do interneta. T-2 je sicer v preteklosti gradil zlasti dražje optično omrežje. Avstrijski telekom si z njim obeta tudi 15 odstotkov televizijskih uporabnikov, tako da bi bil na vseh področjih, razen na mobilnem, »le« tretji največji na trgu.
Čeprav je Simobil po poplačilu obveznosti, namenjenih investicijam v omrežje, začel izplačevati visoke dividende avstrijskemu lastniku, njegov tržni delež tudi zaradi vzpona Tušmobila že nekaj let stagnira pri malo manj kot 30 odstotkih. Zajeten je bil tudi upad prihodkov v letu 2009, s 197 na 178 milijonov evrov, in pomembnejšega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Simobil ju je nadoknadil šele lani. Za letos sicer ocenjuje, da bo dosegel načrte, to je nekajodstotna rast EBITDA in števila uporabnikov.
