Zaradi poslov z delnicami elektrodistribucijskih podjetij, ki so bili v preteklosti velikokrat orodje za sporne finančne transakcije, bi se moral pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zagovarjati Milan Smiljanić, član uprave borznoposredniške hiše Perspektiva.
Smiljanić je namreč pred tedni sodeloval pri preprodaji manjšega paketa delnic Elektra Ljubljana, pri čemer je tudi sam zaslužil. Ta je na koncu po skoraj 25 odstotkov višji ceni pristal v lasti kritnega sklada Pokojninske družbe A, torej njenih varčevalcev. Posel pa je izpeljala borznoposredniška družba Perspektiva, v vodstvu katere je Smiljanič.
Primer bo zaradi sumov trgovanja na podlagi notranjih informacij oziroma tako imenovanega front-runninga zelo verjetno vzel pod drobnogled ATVP. Po zakonu je namreč prepovedano uporabljati notranje informacije, kot tudi jih razkrivati komu drugemu, da bi kupoval delnice. Ob morebitnih kršitvah je predviden tudi (začasni) odvzem licence.
V 14 dneh zaslužili več kot 50.000 evrov
Pokojninska družba A, ki ima 41.300 članov in upravlja več kot 200 milijonov evrov premoženja, je v začetku septembra lani kupila 0,5 odstotka delnic Elektra Ljubljana. Zanje je odštela 1,55 evra na delnico, je pojasnila članica uprave Karmen Dietner. »Za nakup smo se odločili avgusta. Drugi prodajalci, na primer Probanka, so nam ponujali delnico istega izdajatelja za dva evra,« je še razložila, zakaj so bili prepričani, da gre za dober nakup. Čeprav delnice Elektra Ljubljana ne kotirajo na Ljubljanski borzi, prinašajo razmeroma visok dividendni donos, njihova knjigovodska vrednost pa znaša skoraj sedem evrov.
»Pokojninska družba A je nakup teh delnic naročila pri Perspektivi po primerni ceni s preudarkom,« je povedala Dietnerjeva. To pomeni, da borzni posrednik kupi delnice po svoji presoji za najboljšo možno ceno. Po naših informacijah je Pokojninska družba A zbirala informacije o možnosti nakupa delnic Elektra Ljubljana pri obstoječih lastnikih. Obračali so se tudi na druge borzne posrednike, ki bi jim omogočili njihov nakup po ugodnih cenah. Našli so Smiljanića. Ta naj bi jim ponudil prodajalca, podjetje Zlata doba iz Brežic. To naj bi že imelo drugega kupca za delnice Elektra Ljubljana, a bi bile lahko po nekoliko višji ceni od Pokojninske družbe A. S tem se je strinjala in na koncu s podjetjem iz Brežic sklenila nakupno pogodbo.
Toda šele zdaj, več kot tri mesece po sklenitvi posla, so izvedeli, da je bil tudi Smiljanić osebno lastnik dela delnic, ki so jih kupili po 1,55 evra, on pa naj bi pred tem odštel 1,27 evra na delnico. Le dan pred zaključkom posla jih je Smiljanić sicer prenesel na Zlato dobo, s čimer se je ognil neposrednemu poslu s Pokojninsko družbo A. Smiljanić in Zlata doba pa sta v le štirinajstih dneh zaslužila več kot 50.000 evrov. »Navedbe glede razlike v ceni in prodajalca bomo preverili in če držijo, ustrezno ukrepali,« je poudarila Dietnerjeva.
»Smiljanić je sofinanciral delniški posel«
»Posel z delnicami Elektra Ljubljana je čist kot solza,« pa odgovarja Marjana Kostanjšek Božič, uveljavljena igralka na (sivem) borznem parketu, ki je v imenu Zlate dobe izpeljala delniške posle. Kljub vsemu je priznala, da je pri njih sodeloval Smiljanić. Po njenih besedah je bil eden od članov konzorcija, ki ga je usklajevala sama. »Primorana sem bila iskati vlagatelje za financiranje posla. Zagotovil nam je denar,« je povedala Kostanjšek-Božičeva.
Zlata doba je delnice Elektra Ljubljana kupila sredi avgusta. Prodajalec je bil Istrabenz, ki je kupce zanje iskal z javnim zbiranjem ponudb. Do preknjižbe je prišlo 14. avgusta, za okoli 180.000 delnic pa je Zlata doba po naših informacijah plačala 230.000 evrov. Koliko od tega je priskrbel Smiljanić, ni znano. Po le nekaj dneh pa je Zlata doba na člana uprave Perspektive prenesla lastništvo okoli 34.000 delnic, vrednih 43.000 evrov. Smiljanić je bil sicer njihov lastnik manj kot dva tedna, saj jih je zadnji dan avgusta prodal nazaj Zlati dobi, ta pa takoj zatem naprej Pokojninski družbi A. »Nisem vedela, kdo bo kupec,« nam je zagotovila Kostanjšek-Božičeva. Po njenem je Pokojninska družba A naredila dober posel, ker so se večji paketi delnic Elektra Ljubljana letos prodajali tudi po višjih cenah od 1,55 evra.
Brežičanka, ki je bila ena večjih lastnic izbrisanih podrejenih obveznic Abanke Vipe in je zaradi tega utrpela visoke izgube, je znana tudi iz drugih odmevnih zgodb. Zanimala se je za prevzem Steklarne Rogaške, ki jo je nadškofijska Metropolitana kasneje prodala največji steklarni na svetu, Waterford iz Irske. Mnogo bolj je vprašljiva njena vloga pri izčrpavanju ajdovske Tekstine Simeona Špruka. Kot smo razkrili, je bilo njeno podjetje leta 2009 glavni akter preprodaje delnic Elektra Maribor, pri kateri so neznani posredniki na račun Tekstine zaslužili pol milijona evrov.
Perspektiva: Zaposleni morajo ravnati po zakonu
Iz Perspektive, ki jo obvladuje Dari Južna, jasnega odgovora o poslih zaradi varovanja poslovnih skrivnosti nismo prejeli. »Perspektiva od vseh zaposlenih in tudi od članov uprave zahteva, da pri opravljanju transakcij ravnajo v skladu z zakonskimi akti. Tako je bilo tudi v primeru transakcij, ki jih je opravil član uprave Milan Smiljanić,« nam je povedal predsednik uprave Perspektive Mladen Kaliterna. Smiljanić na naša vprašanja v zadnjih dneh ni odgovoril. Po neuradnih informacijah pa v družbi z njegovimi zasebnimi posli niso bili seznanjeni. Na ATVP so nam medtem povedali, da zaposleni v BPH lahko trgujejo za svoj račun, a morajo pri tem spoštovati stroga pravila glede navzkrižja interesov. »Če bi v takšnih primerih prišlo do kršitve veljavne zakonodaje, bi ATVP ukrepala v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili, realiziran dobiček pa bi bil lahko eden izmed kriterijev za ugotavljanje morebitnega nasprotja interesov,« so dejali.
