Zaradi posledic rusko-ukrajinskega spora, ki je oklestil vrednost ruskega rublja, je Skupina Krka prvo letošnje četrtletje sploh prvič po letu 2009 končala s padcem čistega dobička. Samo padec vrednosti ruske valute in preostalih vzhodnoevropskih valut je dobiček Skupine Krka oklestil za kar 14 milijonov evrov. V prvem trimesečju je novomeški farmacevt ustvaril 42,5 milijona evrov čistega dobička, kar je petino manj kot v enakem lanskem obdobju in najmanj po letu 2007.

Kljub padcu čistega dobička jim je v Krki letos uspelo nekoliko zvišati marže iz poslovanja. Četrtletni prihodki so se jim namreč zvišali za odstotek, na 298 milijonov evrov, medtem ko so stroški poslovanja kljub večjemu številu zaposlenih ostali praktično nespremenjeni. Posledično se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zvišal za skoraj sedem odstotkov, na rekordnih 87 milijonov evrov. Toda čeprav Krka vedno večji delež svoje prodaje ustvari v vzhodni Evropi, je njeno poslovanje na stari celini še vedno ključni generator dobička, saj je poslovanje v državah EU prispevalo kar tri četrtine celotnega dobička Skupine Krke.

Popolnoma drugačna pa je slika pri prodaji, saj so prihodke v prvem kvartalu povečali zgolj v vzhodni Evropi, v jugovzhodni Evropi so jih ohranili na lanskoletni ravni, v preostalih regijah pa so se soočali s padcem prodaje. V Ruski federaciji so v Krki letos povečali prihodke za kar 20 odstotkov, vendar zaradi nižje gospodarske rasti in padca vrednosti rublja pričakujejo, da bodo na njihovem ključnem trgu letos dosegli nižjo rast kot v minulih letih. Nekoliko bolj je rusko-ukrajinska kriza vplivala na Krkino poslovanje v Ukrajini, kjer so se jim prihodki po več letih rasti znižali za tri odstotke.

Čedalje bolj so skrb zbujajoči podatki o poslovanju v zahodni Evropi, kjer poskuša Krka zmanjšati odvisnost od zunanjih posrednikov. A za zdaj je vsaj v Nemčiji, Franciji in Italiji padec prodaje prek posrednikov večji, kot je na drugi strani rast prodaje prek lastne trgovske mreže. Prav v zahodni Evropi se je Krka soočala tudi z največjim padcem prodaje, saj so se ji prihodki znižali za skoraj desetino, na slabih 60 milijonov evrov. To je celo nekoliko manj, kot so ustvarili v srednji Evropi, ki se je tako prebila na mesto druge največje Krkine prodajne regije. V srednji Evropi se je Krka soočala z manjšim padcem prodaje, vendar pa je bila za to kriva zlasti slabša prodaja na Češkem. Zaradi sprememb v zdravstvenem zavarovanju in nižjih cen zdravil so se jim namreč prihodki v tej državi znižali za kar 70 odstotkov, tega padca pa ni uspelo nadoknaditi niti podvojitvi prodaje na Madžarskem, 26-odstotni rasti na Slovaškem in minimalni rasti prodaje na Poljskem. mp