Evropski bančni organ (Eba) in Evropska komisija sta se odzvali na krizo z vzpostavitvijo ustreznejšega bančnega nadzora, predvsem nad čezmejnimi posli bank, s čimer sta naslovili problem, da so bile do krize banke nadzorovane nacionalno, posle pa so izvajale čezmejno, je ob predstavitvi poročila v Bruslju povedal član Evropskega računskega sodišča Milan M. Cvikl.
A evropski revizorji so po Cviklovih besedah ugotovili, da tako imenovani kolegij bančnih nadzornikov še vedno ne deluje dovolj učinkovito. Eba sicer spodbuja delovanje kolegija, v katerem sodelujejo domači in tuji nadzorniki, vendar se ta še vedno ne ukvarja dovolj s tveganji, ampak predvsem s postopkovnimi vprašanji.
Prav tako so revizorji ugotovili, da stresni testi v letu 2011 niso bili ustrezni, ker Eba ni imela ne dovolj osebja, ne dovolj časa, ne dovolj pooblastil; teste so na primer banke izvajale same.
Cvikl: Postopen proces, v katerem odločajo države
"Zato se je po izvedbi stresnih testov zgodil kolaps nekaterih bank. Tudi v primeru Slovenije je bilo treba v letu 2013 zagotoviti dodatno dokapitalizacijo na podlagi na novo izvedenih stresnih testov, čeprav so testi v letu 2011 pokazali, da naj bi Nova Ljubljanska banka in Nova kreditna banka Maribor bili ustrezno kapitalizirani," je ponazoril Cvikl.
EU je sedaj vzpostavila novi organ, enotni bančni nadzor pod vodstvom Evropske centralne banke (ECB). Revizorji verjamejo, da so vzpostavljeni pogoji za začetek učinkovitega delovanja evropskega bančnega nadzora, ter priporočajo tesno sodelovanje ECB, Ebe in nacionalnimih nadzornikov za zagotovitev učinkovitega nadzora bank, zlasti čezmejnih.
Na vprašanje, kaj je krivo za pomanjkljivosti pri čezmejnem bančnem nadzoru in oceni odpornosti bank, ki jih ugotavljajo revizorji, Cvikl odgovarja, da gre za postopen proces, v katerem o ključnih zadevah še vedno odločajo suverene države.
Cvikl: EU ni federacija držav
"EU ni federacija držav, to niso evropske združene države, kjer imamo samo enega nadzornika. EU temelji na sodelovanju in tudi evropski bančni nadzor temelji na sodelovanju nacionalnih nadzornih organov," je pojasnil slovenski član sodišča, ki verjame, da bo jeseni z začetkom delovanja prvega stebra bančne unije centralizacija evropskega bančnega nadzora učinkovitejša.
Pri merjenju učinkovitosti je po Cviklovih besedah temeljno vprašanje preprečevanja tveganj. V zadnjih desetletjih se je finančno posredništvo skoraj popolnoma dereguliralo, zdaj gre pa za ponovno reguliranje tveganj, ker si ne moremo privoščiti, da bi finančni posredniki prevzemali tveganja in jih prenašali na vse državljane, je pojasnil.
"Nekateri pravijo, da se krize pač ponavljajo v sedemletnih obdobjih. Sam bi rekel, da je treba to obdobje čim bolj podaljšati in preprečevati krize, kar lahko delajo učinkoviti bančni nadzorniki," je sklenil.
