V Abanki še vedno čakajo na končno soglasje evropske komisije za državno pomoč, ki mu bosta predvidoma sledila drugi del državne dokapitalizacije v višini slabih 250 milijonov evrov in prenos za pol milijarde evrov slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Težava pri čakanju soglasja iz Bruslja pa je po trditvah naših virov na slovenski strani – evropska komisija namreč zahteva privatizacijo banke, vlada pa tovrstne zaveze ne more dati brez soglasja državnega zbora.
Težavo predstavlja zaveza za privatizacijo
Država je Abanko s 348 milijoni evrov dokapitalizirala že konec lanskega leta, nekaj dni po objavi rezultatov obremenitvenih testov. Evropska komisija je državno pomoč Abanki odobrila začasno, saj v nasprotju z Novo Ljubljansko banko (NLB) in Novo KBM Abanka takrat Bruslju še ni posredovala načrta prestrukturiranja. Od takrat je minilo že sedem mesecev, že več kot pet mesecev pa imajo v Bruslju na mizi tudi načrt prestrukturiranja tretje največje poslovne banke (brez upoštevanja državne razvojne SID banke) v državi. Kje se zapleta?
Po pojasnilih naših virov je težava nastala pri zavezi slovenske vlade, da bo banko, deležno državne pomoči, privatizirala. Privatizaciji Nove KBM se je država lani lahko zavezala, saj je mariborska banka uvrščena na seznam 15 podjetij, namenjenih prodaji. Pri privatizaciji NLB se je vlada oprla na julija 2012 sprejeti odlok državnega zbora o razpolaganju z naložbo države v NLB, ki je določal ohranitev 25-odstotnega deleža v banki. Za Abanko pa vlada kakšnega podobnega sklepa nima niti ga ni mogla imeti, saj je bila Abanka še do konca lanskega leta v zasebni lasti.
Kako bo vlada “obšla” zavezo Bruslju za prodajo Abanke
Dodatno zmedo v prodajni postopek za Abanko naj bi vnesel pred nedavnim sprejet sklep vlade, da do oblikovanja nove vlade ustavi vse zaključke privatizacijskih postopkov. Odločanje o privatizaciji Abanke bi bilo namreč v takšnih okoliščinah bržkone nesmiselno. Čeprav je vlada včeraj odpravila sklep o zamrznitvi privatizacije, se v tej fazi Bruslju ne more zavezati, da bo državni dokapitalizaciji in prenosu slabih terjatev na DUTB sledila tudi prodaja banke. Rešitev naj bi kljub temu našli, kakšna natančno bo in kako bo vlada s svojimi omejenimi pristojnostmi glede privatizacije zadovoljila Bruselj, pa ni jasno. Kljub temu naj bi odločitev komisije pričakovali kmalu in ne šele septembra ali oktobra, kot napovedujejo nekateri. »Ministrstvo za finance postopkov, ki so v teku, ne komentira,« so s pojasnili skopi na finančnem ministrstvu.
DUTB in Abanka usklajujeta odločitve o dolžnikih
Ob objavi rezultatov obremenitvenih testov konec lanskega leta je bila končna sanacija Abanke napovedana že za prvo četrtletje letošnjega leta. Ključni del sanacije banke, ki je minulo leto končala z več kot 300 milijoni evrov čiste izgube, je prenos slabih terjatev na DUTB. Nestrpna so tudi podjetja, komitenti Abanke, katerih kreditne mape so že več mesecev pripravljene za prenos. Ko iščejo sogovornika na Abanki, naj bi jim pojasnjevali, da čakajo samo še na prenos kreditnih map in se bodo z njimi tako ali tako kmalu ukvarjali na DUTB, kjer pa jim odgovarjajo, da za zdaj pravnih osnov za odločanje o njihovi usodi nimajo. Tak primer je podjetje TIB Transport, ki se mu izteka rok za soglasje upnikov k spremembi načrta finančnega prestrukturiranja in konverzijo večmilijonskih obveznosti v kapital, o čemer smo poročali pred dnevi. Omeniti velja, da so zagotovo tako v Abanki kot DUTB pričakovali, da bo do prenosa slabih posojil prišlo že pred časom, a kljub temu naj bi tovrstne težave podjetij zdaj večinoma že rešili.
Kako bodo postopali s komitenti, katerih posojila bodo prenesena, naj bi se Abanka in DUTB zdaj dogovarjali ter iskali modele in na tak način naj bi na primer med drugim sprejeli tudi odločitev o podjetju Litostroj Jeklo. Za upravljanje tovrstnih slabih terjatev je medtem pravno še vedno odgovorna Abanka, in če bi katerega od rokov, na primer za soglasje k prestrukturiranju podjetja, zamudila, se lahko po pojasnilih naših virov kasneje nadeja sankcij DUTB.
Tudi v tej pojasnjujejo, da nastopa Abanka v postopkih prestrukturiranj dolžnikov, katerih terjatve bodo prenesena na DUTB, samostojno, a pri tem »postopke in odločitve usklajuje z DUTB kot bodočim lastnikom terjatev«. »Tako DUTB in Abanka ravnata v vseh primerih, kjer je Abanka eden izmed upnikov dolžnika, ki je v postopku finančnega prestrukturiranja,« pa so se v slabi banki ognili odgovoru na vprašanje, za koliko podjetij so že sklenili tovrstne dogovore. »Procesi prestrukturiranja teh podjetij potekajo nemoteno,« očitke zavračajo v DUTB. Ob tem so še pojasnili, da so za prevzem terjatev Abanke, s čimer se jim bo število podjetij v upravljanju povzpelo z nekaj več kot 400 čez 500, pripravljeni in »vsi elementi prenosa so dogovorjeni«.