Rezultati milijardne sanacije bank so vse bolj vprašljivi. Dejstvo je, da je država z dokapitalizacijami bank, s katerimi je začela konec leta 2013 in nadaljevala lani, ne le zmanjšala tveganja v bančnem sistemu, ampak celo preprečila stečaje največjih bank. A veliko bolj vprašljivo je doseganje dolgoročnejših ciljev, med njimi dobičkonosnega poslovanja bank ter sanacije in prestrukturiranja prezadolženega gospodarstva.
Tudi v Banki Slovenije opozarjajo, da poteka proces razdolževanja in prestrukturiranja prezadolženih podjetij počasi, poleg tega pa jih skrbijo še tveganja, ki so jim znova izpostavljene banke.
Banke zanemarjajo reševanje slabih posojil...
V centralni banki pojasnjujejo, da je proces bančne sanacije pomembno prispeval k znižanju tveganj v bančnem sistemu, kreditno tveganje, ki je še vedno pomembno in visoko, pa da se z razreševanjem nedonosnih terjatev stabilizira. Velik del je k razreševanju nedonosnih terjatev zagotovo prispeval prenos slabih posojil s podržavljenih bank (NLB, Nove KBM, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje) na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), kamor so banke že »odložile« za skoraj pet milijard evrov slabih posojil. Ena od težav, ki so bankam ostale tudi po sanaciji, pa so nedonosne terjatve do tujih komitentov, saj teh na slabo banko niso smele prenašati. Med temi so pričakovano najbolj obremenjujoča posojila komitentom iz držav nekdanje Jugoslavije.
Drug problem predstavlja bankam vedno večja izpostavljenost do malih in srednje velikih podjetij. Poročali smo že, da so se banke najprej osredotočile na reševanje težav, ki jih imajo z velikimi komitenti, ceno pa plačujejo prav mala in srednje velika podjetja. Po podatkih Banke Slovenije so banke doslej sklenile 30 dogovorov o reprogramu posojil, še šest jih je v postopku dogovarjanja. Gre za velike sisteme, kot so Mercator, Trimo, Pivovarna Laško in podobni, skupaj pa zaposlujejo nekaj manj kot 35.000 ljudi. Stabilizacija razmer večjih sistemov je po ugotovitvah centralne banke pozitivno vplivala tudi na mala in srednje velika podjetja, a kot izhaja iz opozoril gospodarstva, so banke hkrati s tem del težav »potisnile« po verigi navzdol do malih in srednje velikih podjetij. Tudi ta so komitenti bank in po zadnjih podatkih imajo banke posledično že kar 39 odstotkov vseh nedonosnih terjatev do malih in srednje velikih podjetij.
... dobre komitente odganjajo v tujino
Dodatna tveganja za banke predstavljajo tudi (pre)počasni postopki razdolževanja in prestrukturiranja podjetij. Banke podjetjem, ki so še vedno (pre)zadolžena, namreč ne odobravajo posojil, kar pomeni, da jim posel upada. Hkrati so številna podjetja prenesena na slabo banko, ki ji zakon izrecno prepoveduje opravljanje kakršnih koli bančnih poslov, kot je na primer kreditiranje ali odobravanje garancij. V Banki Slovenije vidijo rešitev v konverziji terjatev DUTB v kapital podjetij. Slaba banka bi na tak način prispevala k boljši kapitalski strukturi teh podjetij, s čimer bi se zmanjšala njihova zadolženost glede na kapital, tako pa bi takšna podjetja znova postala sprejemljiva tudi za banke. Omeniti velja, da se v slabi banki vseskozi glasno sklicujejo na stroge tržne zakonitosti in opozarjajo, da jih zanima zgolj čim večji izkupiček in s tem poplačilo davkoplačevalcev.
Vprašanje pa je, ali bodo banke, ki so jim davkoplačevalci pomagali na zeleno vejo, končne rezultate vseh teh procesov pričakale v zelenih številkah. Čeprav izboljšujejo rezultat in obrestne marže rastejo, so obrestni prihodki kot glavni prihodki bank zaradi krčenja posojil namreč vse manjši. Banke so pripravljene podpirati le manj tvegane naložbe, ki pa so hkrati tudi manj donosne, zato se postavlja vprašanje, ali bodo sploh še sposobne ustvarjati dovolj prihodkov za pokrivanje stroškov svojega delovanja in stroškov oslabitev, ki jim za zdaj ni videti konca. Pri tem igrajo banke dokaj tvegano igro. S tem ko vztrajajo pri visokih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami v območju evra, namreč odganjajo dobre kreditno sposobne komitente. Ti se vse bolj usmerjajo v tujino in vprašanje je, ali jih bo bankam uspelo pridobiti nazaj.