Skrbno načrtovani izbris nekdanjega vladnega letalskega prevoznika Gio letalstvo iz uradnega registra, s čimer bi ugasnili tudi njegovi dolgovi in vprašljiva preteklost, je še pravočasno preprečil eden od upnikov.
Ker Gio letalstvo na svojem uradnem naslovu na Zgornjem Brniku ne prejema uradnih pošiljk, tudi sicer že več let ni oddalo letnih izkazov, so na Okrožnem sodišču v Kranju marca letos predlagali njegov izbris iz sodnega registra brez likvidacije. Toda po zakonu lahko to storijo le pri tistih podjetjih, ki ne poslujejo več in so izpolnila vse svoje obveznosti. V nasprotnem primeru bi lahko oškodovali upnike, ki ne bi mogli ustrezno varovati svojih pravic.
Zato so odločitvi sodišča uspešno ugovarjali v podjetju Akustika Group Aleksandra Jereba. Dokazali so, da za izbris ne obstajajo zakonski pogoji. Gio letalstvo dolguje Jerebovi družbi 21.000 evrov, očitno so ostali dolžni še vsaj Aerodromu Ljubljana, ki je prav tako zoper izbris. Iz zadnjih javno dostopnih podatkov je razvidno, da je imel Gio letalstvo konec leta 2011 več kot milijon evrov kratkoročnih obveznosti. Ob nasprotovanju, da bi izbrisali podjetje, so v Akustiki Group predložili tudi fotografije, iz katerih izhaja, da ima Gio letalstvo na registriranem naslovu poštni nabiralnik.
Z načrtovanim izbrisom Gia letalstva so povezane tudi zadnje lastniške spremembe. Lani je njegov posredni lastnik postal Vilibad Korošec, ki ga je odkupil od podjetja ACMG, po katerem Miroslav Gnamuš obvladuje danes insolventno Skupino Litostroj. Od nje je Korošec poleg Gia letalstva prevzel še podjetje Semco. Proti temu je Durs pred meseci sprožil stečajni postopek. Iz sodnega registra brez likvidacije je sodišče v preteklosti sicer izbrisalo najmanj dve podjetji, ki jih je obvladoval Korošec: S. M. A. in Gradbeništvo Atomar.
Manevri, s katerim dolgoletni lastniki prenašajo čezmerno zadolžena podjetja, ki ne upravičujejo več svojega obstoja na trgu, na specializirane osebe, so v zadnjih letih (pre)pogosti. Največ takšnih primerov je v Celju, kjer je imelo v starejšem stanovanjskem bloku na Ulici frankolovskih žrtev 28 v določenem trenutku sedež kar 75 podjetij. Njihov skupni imenovalec, da so jih prejšnji lastniki zaradi neporavnanih dolgov prepustili osebam, ki poskrbijo za njihov izbris. Čeprav jih je veliko tudi davčnih dolžnikov, lahko na Dursu le opazujejo skrbno načrtovane manevre.
Povsem nasprotno je bil izbris iz sodnega registra brez likvidacije ob uzakonitvi predviden za tista podjetja, za katera se je menilo, da so prenehala poslovati, niso imela premoženja in so poravnala vse obveznosti, torej za »podjetja lupine«, nam je pojasnil dekan mariborske pravne fakultete dr. Saša Prelič. Če podjetja dve leti zaporedoma niso predložila letnih poročil Ajpesu, se je domnevalo, da obstajajo razlogi za izbris. Kasneje je bil dodan še izbrisni razlog neposlovanja na registriranem poslovnem naslovu. Kot varovalo je zakon predvideval prehod odgovornosti za dolg izbrisanega podjetja na tako imenovane aktivne družbenike, vendar je bilo to pravilo pred časom razveljavljeno in prehoda odgovornosti več ni. Po podatkih Ajpesa je bilo samo v zadnjem mesecu sproženih približno tisoč postopkov izbrisa podjetij iz sodnega registra brez likvidacije.