Zaradi nižje gospodarske rasti Kitajske, največje svetovne porabnice jekla, večjih skokov pri globalni proizvodnji jekla vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati.
Ker se znižuje povpraševanje po jeklu na Kitajskem, ki je lani doseglo najnižje stopnje gospodarske rasti od izbruha finančne krize dalje, poskušajo tamkajšnji proizvajalci velike količine jekla izvoziti. To pa njegove cene potiska navzdol. Po pojasnilih predsednika uprave družbe Štore Steel Marjana Mačkoška k padcem cen jekla, ki so se v nekaterih mesecih lanskega leta znižale tudi za deset odstotkov, v veliki meri prispevajo tudi nižje cene surovin, pri čemer se nekateri rudniki železove rude celo zapirajo. Cene železove rude so se lani znižale za skoraj polovico.
Izvoz kitajskega jekla z nedovoljenimi primesmi
Po ocenah Evropskega združenja za jeklarstvo (Eurofer) so kitajske družbe lani izvozile približno 85 milijonov ton jekla, kar je na letni ravni predstavljalo 43-odstotno rast. V zadnjem času je svojim proizvajalcem določenih vrst jekla začela kitajska vlada ponujati izvozne spodbude. S ciljem, da bi prejeli čim višje ugodnosti, kitajski proizvajalci v jeklo dodajo cenovno ugodnejši bor. Čeprav izdelki iz jekla vsebujejo dvakrat več bora, kot je dovoljeno, jih kitajske družbe tržijo v Evropi. Tovrstni izdelki predstavljajo več kot polovico izvoženega kitajskega jekla, so ugotovili v Euroferju. Pri proizvodnji jekla je Kitajska že dalj časa trn v peti EU. Zaradi suma, da številne kitajske in tajvanske družbe ne pokrivajo vseh stroškov (dampinške cene), je EU proti njim pred meseci sprožila preiskavo.
Po podatkih Svetovnega jeklarskega združenja World Steel Association so na Kitajskem v prvih enajstih mesecih lanskega leta izdelali dobrih 748 milijonov ton jekla, kar v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 predstavlja rast 1,9 odstotka. Toda novembra lani se je proizvodnja v primerjavi z novembrom 2013 znižala za 0,2 odstotka in je znašala 63,3 milijona ton. Podobno so padce proizvodnje novembra lani doživele tudi številne države EU, v sosednji Italiji denimo za skoraj 14 odstotkov. Svetovna proizvodnja jekla, ki skupno zaposluje več kot osem milijonov ljudi, se je v prvih enajstih mesecih lanskega leta zvišala za 1,8 odstotka, na skoraj 1,5 milijarde ton. V Euroferju ocenjujejo, da se bo rahla rast proizvodnje jekla v letošnjem letu nadaljevala. Eno od pozitivnih novic predstavljajo predvsem napovedi predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o naložbah v prihodnjih treh letih v višini 315 milijard evrov. Od tega zneska naj bi bil velik delež namenjen za infrastrukturne projekte, ki bi lahko zvišali povpraševanje po jeklu.
Skrb vzbujajoče okoljske dajatve
Jeklarski trg je perspektiven predvsem za tiste družbe, ki izdelujejo visokokakovostna jekla. Med njih se uvršča tudi SIJ – Slovenska industrija jekla (Sij), ki jo je leta 2007 prevzela družba Dilon. To prek nizozemske družbe Dilon Coöperatief obvladujeta ruska državljana Evgenij in Boris Zubitski. Skupina Sij je v prvih devetih mesecih lanskega leta poslovala bistveno boljše kot v enakem obdobju leto pred tem.
Konsolidirani prihodki od prodaje Skupine Sij so se v prvih devetih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 zvišali za skoraj devet odstotkov. Medtem ko se je denarni tok iz poslovanja (EBITDA) zvišal za skoraj 90 odstotkov, na 66 milijonov evrov, je bil v obravnavanem obdobju dobiček iz poslovanja višji za skoraj 500 odstotkov in je znašal dobrih 37 milijonov evrov. Še bolj strmo se je zvišal čisti dobiček, in sicer z okoli 43.000 evrov v prvih treh kvartalih leta 2013 na 25,6 milijona evrov v enakem obdobju lani. K bistveno boljšim rezultatom jeklarske skupine so med drugim prispevale usmeritve k izdelavi izdelkov z višjo dodano vrednostjo in optimizacije stroškov. Ti so lani naraščali bistveno počasneje od prihodkov. Poleg Nemčije, Italije, Avstrije in držav nekdanje Jugoslavije postajajo za Sij vse pomembnejši trg ZDA. Zanje v družbi načrtujejo krepitev prodajnih aktivnosti.
Za financiranje poslovanja so v Siju pred kratkim izdali obveznice s 4,5-odstotno letno obrestno mero. Od celotne emisije v višini skoraj 43 milijonov evrov je dobrih 11 odstotkov obveznic kupila Gorenjska banka, sledijo pa ji Sklad obrtnikov in podjetnikov Slovenije (10,68 odstotka), SID banka (6,99 odstotka), Skupna pokojninska družba (5,94 odstotka) in Adriatic Slovenica (5,83 odstotka). Izdajo obveznice so v Siju utemeljili s tem, da želijo razpršiti dolgoročne vire financiranja, predvsem za investicije v proizvodnjo in izboljšanje strukture obstoječih obveznosti. Konsolidirane dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti so konec septembra lani znašale 268 milijonov evrov, medtem ko je imela Skupina Sij za 431 milijonov evrov vseh sredstev. Lani so v Siju predvideli naložbe v višini 40 milijonov evrov, od leta 2015 do 2020 pa jih načrtujejo v višini 315 milijonov evrov.
Solidne rezultate je lani dosegla tudi družba Štore Steel, v kateri je s 30 odstotki delnic največji lastnik Unior. Prvi mož družbe Marjan Mačkošek je pojasnil, da so proizvodnjo jekla zvišali za okoli pet odstotkov, na 130.000 ton. Po ocenah bodo prihodki malenkost višji kot v letu 2013, ko so znašali skoraj 105 milijonov evrov, pri čemer naj bi družba poslovala z dobičkom. V lanskem letu preloženo desetmilijonsko naložbo v napravo, ki omogoča spremembo agregatnega stanja jekla, nameravajo v Štorah Steel uresničiti letos. Tako kot v številnih drugih družbah v Sloveniji pa je tudi Mačkošek zaskrbljen zaradi dodatnih stroškov, ki jih bodo povzročile nove okoljske dajatve.
