Predelava odpadkov po svetu predstavlja enega od perspektivnejših poslov prihodnosti. Kljub številnim prizadevanjem po hitrih spremembah se v Sloveniji še vedno preveč odpadkov odloži na razna odlagališča. Zaradi neustrezne oziroma preveč rigorozne zakonodaje pa na veliko cveti črni trg zbiranja odpadkov.
Ker se daje premalo pomena odpadkom, iz katerih nastanejo sekundarne surovine, posamezniki niso motivirani za oddajo surovin podjetjem, ki se ukvarjajo z njihovo predelavo, ampak jih raje dajejo črnim neregistriranim odkupovalcem. Poleg tega je davčna zakonodaja zelo neprijazna do povzročiteljev odpadkov v gospodinjstvih, je opozoril član uprave enega največjih slovenskih predelovalcev odpadkov Dinosa Kristijan Mlinar. Če ti želijo nastale odpadke prodati, morajo namreč za razne davščine, vključno za pokojninsko blagajno, nameniti skoraj polovico zneska, ki ga prejmejo od prodaje odpadkov. Zato ni presenetljivo, da se velike količine odpadkov izvažajo. Po oceni Mlinarja se na tujih trgih proda kar 95 odstotkov barvnih kovin, 30 odstotkov črne metalurgije in petino vsega odpadnega papirja. V primerjavi s Slovenijo v avstrijskem Gradcu lahko posameznik odpadke proda, ne da bi mu bilo potrebno posredovati kakršne koli osebne podatke. Problem neurejenega trga odpadkov in posledično cvetočega črnega trga je večplasten. Potem ko se naši odpadki na veliko izvažajo, jih na primer Acroni in Store Steel v tujini odkupujeta dražje, kot bi jih lahko v Sloveniji, je opozoril Mlinar.
V okoliških državah boljše organizirana predelava
Poleg odkupa odpadnega materiala v Sloveniji šepa tudi predelava odpadkov. To imajo, nadaljuje Mlinar, boljše organizirano vse okoliške države, vključno s Hrvaško. Ključni problem predstavlja nedorečena zakonodaja. Medtem ko v Sloveniji na podlagi zastarele zakonodaje odpadke še vedno zbirajo javne službe oziroma komunalna podjetja, se trg odpadkov po državah EU liberalizira. Liberalizacijo trga bi morali v najkrajšem možnem času omogočiti tudi v Sloveniji. Po obstoječi zakonodaji, kot si jo po besedah Mlinarja razlagajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, lahko fizične osebe odpadke oddajo le v zabojnike pred stanovanjskimi objekti.
Zastavljeni cilj Slovenije je oblikovati družbo recikliranja. To pomeni ločeno zbirati odpadke, jih ponovno uporabiti, predelati in energetsko izrabiti. Toda z redkimi izjemami se trg predelave odpadkov v Sloveniji razvija iz osnovnega sistema, ki temelji na odlaganju odpadkov na odlagališčih, je dejal Horvat. Pri tem sistem celovitega ravnanja z odpadki ne zagotavlja vseh potrebnih naprav za predelavo odpadkov v skladu s predpisano hierarhijo ravnanja z odpadki v EU. Tako ne zagotavljamo samozadostnosti na segmentu termične obdelave odpadkov in izkoriščanja bioplinskega potenciala v odpadkih, je opozoril Horvat in dodal, da tovrstne odpadke odvažamo v tujino. Jure Fišer, direktor Gorenjevega hčerinskega podjetja Gorenje Surovina, je ocenil, da je trg z odpadki v Sloveniji zelo dobro razvit, predvsem za predelavo odpadkov, ki nastajajo v industriji in trgovskih dejavnostih. Ker še vedno niso zgrajeni vsi načrtovani regijski centri, je stanje nekoliko slabše pri predelavi mešanih komunalnih odpadkov. Največji problem pa po Fišerjevi oceni predstavlja, da v Sloveniji še vedno ni zadosti zmogljivosti za energetsko predelavo odpadkov. V Dinosu si prizadevajo, da bi odpadek čim dlje časa zadržali pri sebi, kar pomeni, da v sodelovanju s kooperanti predelujejo razne izdelke. Tako na primer iz odpadnih folij pridelujejo granulat, iz kanistrov predelujejo plastične cevi, v Naklem pa s predelavo avtomobilov dobivajo surovino E 40, ki jo uporabljajo kot vložek v železarnah.
Velike količine odpadkov v predelavo v tujino
V minulem letu je Dinos, ki je v lasti nemške družbe Scholz, predelal približno pol milijona ton odpadkov, kar na letni ravni predstavlja rast v višini osmih odstotkov, v letošnjem letu pa družba načrtuje nadaljnjo rast količine predelanih odpadkov. V Gorenju Surovini so lani predelali skoraj 300.000 ton odpadkov, pri čemer je prevladovala predelava kovinskih odpadkov. Tudi delež predelanih nekovinskih odpadkov, kot so papir in karton, plastika, se v zadnji letih zvišuje. Od 114.000 ton zbranih odpadkov jih je avstrijski Saubermacher v Sloveniji lani predelal in odstranil 51.000 ton. Tudi Slopak je večino od 77.000 ton odpadne embalaže lani predelal v tujini.
Bolj ali manj vsem podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov, so se prihodki od prodaje lani znižali. Cene odkupa odpadkov se namreč oblikujejo tržno in so v veliki meri odvisne od borznih indeksov.
