Čeprav so pogrebniki podjetij iz Celja lani izgubili enega najvidnejših članov, ki je moral za zapahe zaradi poslovne goljufije, ti očitno delujejo naprej. V rokah mreže, ki jo upravljajo obsojeni in zaprt pravnik Boris Karlovšek, Mitja Jontez (oba iz Celja) in Igor Haler iz Hrastnika, je letos končalo najmanj 20 novih podjetij z vseh koncev Slovenije.
Boka-Mont, GP-Haliti, Nazi in Stabilis je le nekaj imen podjetij, ki so jih prejšnji lastniki zaradi previsokih neporavnanih obveznosti ali drugih razlogov preprosto zavrgli. Tako kot nekaj sto že »pokopanih« podjetij pred njimi so izginila v mreži, ki za njihovo ugašanje uporablja poštne nabiralnike na Kosovelovi ulici 16 in Ulici Frankolovskih žrtev 28 v Celju ter Cesti 3. julija 1 b v Hrastniku. Položaj zakonitega zastopnika sta prevzela Jontez ali Haler, novi lastnik pa je postalo eno od njunih fantomskih podjetij.
Zdaj prevzeta podjetja čakajo na neizbežni stečaj ali izbris, saj so v zadnjih nekaj mesecih praktično vsa izgubila bančni račun, nekatera pa so ostala tudi brez obvezne davčne številke. O njihovem obstoju pričajo le podatki v sodnem registru ter priporočena pošta finančne uprave (Furs) in drugih državnih organov, ki se vedno znova vrača, saj na prej omenjenih ulicah v Celju ni našla naslovnika.
Čeprav je profesionalno zapiranje podjetij v zameno za nekaj sto evrov plačila lahko zakonit posel, skupina pa se po dostopnih informacijah ukvarja tudi z ustanavljanjem podjetij za vnaprej izbrane naročnike, bosta zaradi njihovega delovanja eno najkrajših potegnila država in proračun. Za propadlimi podjetji, ki jih ti zapirajo, namreč ostane na sto tisoče evrov neporavnanih davčnih obveznosti.
Med podjetji, ki so v njihovih rokah končala v letošnjem letu, jih je več kot polovica na uradnem seznamu davčnih dolžnikov. Kolikšni so njihovi dolgovi, ni natančno znano. Razpon skupnih obveznosti, ki jih imajo letos prenesena podjetja do države, pa sega od 730.000 evrov do kar 1,7 milijona evrov. Največ davčnega dolga ima podjetje Trojinkas, ki se je v Velenju ukvarjalo z lesarskimi in gradbenimi deli, lani pa je imelo manj kot milijon evrov prihodkov. Kljub temu je nakopičilo za od 300.000 evrov do pol milijona evrov dolgov do države. Njegov stari lastnik ga je aprila prepustil Jontezu, v avgustu pa je podjetje izgubilo zadnji bančni račun.
Problematično je predvsem to, da Jontez, Haler, Karlovšek in drugi v primeru stečaja praviloma niso dosegljivi za upravitelje, zato ti ne morejo opraviti primopredaje poslov. Dokumentacija, ki bi razkrila morebitne sporne posle pred stečajem, tako ostaja skrita, nejasno pa ostane tudi, kje je končalo premoženje podjetja. Upravitelj se lahko namreč zanaša kvečjemu na izpiske o bančnih nakazilih ter pomanjkljive in več kot leto dni stare bilančne podatke.
Da v propadlih podjetjih, ki jih prevzamejo celjski pogrebniki, niso redke nepravilnosti, dovolj nazorno pričajo odvzete davčne številke. Če inšpektorji pri pregledu njihovega poslovanja naletijo na utemeljen sum nezakonitih ravnanj, jim jih namreč odvzamejo. Takih primerov je po naših informacijah že več kot 50. Kdaj je do nepravilnosti prišlo, pod starimi ali novimi lastniki, ni znano.
Koliko premoženja je izginilo in koliko davčnega dolga je ostalo neporavnanega v več sto podjetjih, ki so v zadnjih treh letih izpuhtela v celjski mreži, verjetno nikoli ne bo pojasnjeno. Kot rečeno, jih je velika večina že izbrisanih. Medtem ko se je Karlovšek, ki bi lahko v zaporu preživel naslednjih skoraj pet let, umaknil iz posla, je drugače pri Jontezu in Halerju. V preteklosti je imel vsak od njiju več kot 150 različnih podjetij, trenutno pa Jontez skrbi za 44 podjetij, Haler pa ima pod seboj 37 podjetij. Sedež večine od njih je Ulica Frankolovskih žrtev 28 v Celju.
Med še živečimi podjetji imajo domala vsa najmanj pet tisoč evrov davčnih dolgov. Če seštejemo vse obveznosti še živečih prenesenih podjetij do proračuna, ki najverjetneje nikoli ne bodo poravnane, pridemo do zneska od 1,8 do visokih 4,36 milijona evrov. Med rekorderji so podjetja Poštajner Projekt, Inka - Impex, Microplast, Kristehnik, Picom Trgovina, Kadabra, Izolaterm Skledar in Srebrna nanizanka. Tem je treba prišteti še nekaj milijonov evrov dolgov številnih že pred časom izbrisanih davčnih dolžnikov.
