Največja slovenska podjetja v leto 2015 vstopajo z najbolj ambicioznimi načrti vse od začetka finančno-gospodarske krize. Po več letih stagnacije prihodkov za letošnje leto v povprečju napovedujejo petodstotno rast, zgolj tri izmed analiziranih družb, ki so razkrile ocene za lansko leto in načrte za letošnje, pa pričakujejo padec obsega poslovanja.
Načrtovani prihodki analiziranih 18 podjetij in poslovnih skupin naj bi tako letos dosegli 11,5 milijarde evrov. Največjo rast uprave pričakujejo v tujini, pri čemer v ospredje stopajo predvsem trgi, na katere so se podali šele pred nekaj leti. A obenem naj bi se ustavil tudi padec prodaje na domačem tržišču, sodeč po objavljenih načrtih pa družbe pričakujejo tudi opaznejše okrevanje zasebne potrošnje. Okrevanje poslovanja slovenskega gospodarstva bosta letos upočasnjevali predvsem nizka pričakovana gospodarska rast Nemčije in nekaterih naših preostalih ključnih zunanjetrgovinskih partneric ter morebitna dodatna zaostritev razmer v Rusiji.
Bo država podjetjem oklestila dobiček?
Negotovo medtem ostaja davčno okolje, saj vlada Mira Cerarja za letošnje leto napoveduje oživitev razprave o davku na nepremičnine, prav tako ni pričakovati, da bo vlada spremenila svojo dosedanjo trošarinsko politiko. Tudi nizka investicijska aktivnost države bo vse prej kot koristila slovenskim podjetjem, ki se še vedno soočajo z oteženim dostopom do bančnih virov. Kot opozarjajo v podjetjih, domače banke leto dni po sanaciji bančnega sistema sicer nekoliko lažje pristajajo na reprogramiranje posojil, vendar se dostop do garancij in posojil za naložbe še vedno ni sprostil. Banke namreč v zameno za odobritev garancij, brez katerih se podjetja na številnih mednarodnih razpisih praktično ne morejo potegovati za nove posle, zahtevajo zavarovanja, ki tudi za več kot dvakrat presegajo samo vrednost izdane garancije. Podjetja, ki so premajhna, da bi vire financiranja iskala pri tujih bankah ali na finančnih trgih, so tako prisiljena investicije financirati zgolj z lastnimi sredstvi, nekaterim poslom pa se morajo zaradi pomanjkanja garancijskega potenciala celo odpovedati.
Ker so v zadnjih letih podjetja večinoma omejevala svoje investicije, zlasti v zadnjih treh letih pa jim je uspelo prodati tudi del poslovno nepotrebnega premoženja, se jim je posledično znižal tudi strošek amortizacije. Zaradi nižjega finančnega dolga bodo letos podjetja manjši del prostega denarnega toka namenila tudi za plačilo obresti, kar bo imelo velik pozitiven vpliv tudi na ustvarjeni dobiček.
Skupni čisti dobiček 14 analiziranih podjetij naj bi letos dosegel 491 milijonov evrov, večina podjetij bo tako znova dosegla oziroma celo presegla rezultate iz rekordnega leta 2007.
Po letih odpuščanj nove zaposlitve
Načrti uprav nakazujejo, da utegnejo letos podjetja znova začeti tudi zaposlovati. Najbolj ambiciozne načrte pri zaposlovanju imajo družbe, ki so v zadnjih letih bodisi ohranile investicije v razvoj bodisi so prihranke v le manjši meri iskale pri krčenju naložb. V Skupini Krka nameravajo letos dodatno zaposliti še okoli 400 delavcev, Akrapovič načrtuje med 70 in 80 novih delovnih mest, v Uniorju naj bi število zaposlenih povečali za okoli dva odstotka, v družbi Magneti Ljubljana bodo odprli 30 novih delovnih mest, v Adrii Mobil pa bodo zaradi povečanega obsega naročil do konca januarja število zaposlenih povečali za 50. A kot opozarjajo v novomeškem proizvajalcu avtodomov in počitniških prikolic, bo stabilnost teh novih zaposlitev v veliki meri odvisna od razmer na njihovih ključnih trgih. Nova delovna mesta bodo letos odpirali tudi v Hoferju, Lidlu in Eurospinu. Samo Eurospin naj bi število zaposlenih povečal za do 40, širitev maloprodajne mreže pa napovedujejo tudi v Hoferju, ki ima trenutno v Sloveniji že 75 poslovalnic in okoli 1200 sodelavcev.
Na drugi strani v Heliosu napovedujejo, da najmanj do leta 2017 v Sloveniji ne bodo več odpuščali, saj naj bi v Slovenijo celo prenesli del proizvodnje iz Avstrije, Rusije in Balkana. Toda načrte jim utegne pokvariti morebitna dodatna zaostritev razmer v Rusiji in Ukrajini, kjer ustvarijo pomemben del svojih prihodkov. Od prodaje v Rusiji sta pomembneje odvisna tudi Gorenje in Krka, ki imata skupaj več kot 21.000 zaposlenih. V SGP Pomgradu, ki je po ustvarjenih prihodkih lani postal največji domači gradbinec, dodatnih zaposlitev sicer ne načrtujejo, a bi lahko to spremenila pridobitev katerega od večjih poslov, za katerega se potegujejo. Slabši so obeti za zaposlene v Telekomu Slovenije, ki bi moral letos dobiti novega lastnika. Do leta 2016 nameravajo v Telekomu odpustiti najmanj 550 ljudi. Število zaposlenih nameravajo zmanjšati tudi v Perutnini Ptuj, kjer konkretnejših načrtov niso razkrili, medtem ko naj bi Mercator v Sloveniji ukinil še nekaj deset delovnih mest. Prav tako je pričakovati, da se bo število zaposlenih znižalo tudi v Hidrii in Intereuropi, ki ju letos čaka poslovna sanacija.
