Dokončanje sanacije bank, za katere je Slovenija porabila okoli 15 odstotkov bruto domačega proizvoda, ostaja prednostna naloga države. A kot kaže, je do dokončanja sanacije še daleč. Ne le da se še vedno iščejo rešitve za nekatere od kapitalsko podhranjenih bank, hkrati se slabe terjatve v bančnem sistemu še naprej povečujejo in so aprila znova presegle šest milijard evrov.
Odločitev Američanov o Banki Celje »relativno hitro«
Potem ko je država portfelja NLB in Nove KBM že očistila in slabe terjatve z omenjenih bank prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), dovoljenja evropske komisije za državno pomoč Abanki in prenos terjatev na DUTB še ni. Kljub zamudi večjih zapletov po mnenju poznavalcev ni pričakovati. Razloge za zastoj v postopku odločanja je tako menda smiselno iskati predvsem na slovenski strani, v neoperativnosti tako finančnega ministrstva kot vlade. Velja pa omeniti, da je Bruselj pred objavo rezultatov obremenitvenih testov, ki potekajo v 128 evropskih sistemih bank in katerih rezultati bodo predvidoma znani oktobra letos, zagotovo previdnejši. Že samo iz Slovenije so v zadnjih mesecih prejeli predloge za državno pomoč šestim bankam.
Poleg NLB, Nove KBM in Abanke bosta po načrtih centralne banke in finančnega ministrstva terjatve predvidoma še letos na DUTB prenesli tudi lani podržavljeni Probanka in Factor banka, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije, nato naj bi omenjeni banki izločili iz sistema. Rešitve za šesto banko, ki je na poti podržavljenja, to je Banko Celje, še iščejo. Aprila smo poročali, da se predstavniki družbe tveganega kapitala Elements Capital Partners, ki je s prevzemom NFD DZU, zdaj družbe Alpen Invest, postala nekaj manj kot desetodstotna lastnica Banke Celje, za vstop v celjsko banko dogovarjajo z eno od ameriških investicijskih bank. Kot so nam konec minulega tedna potrdili v Banki Slovenije, gre za investicijsko banko Jefferies, ki naj bi se z vodstvom Banke Celje že dogovorila o skrbnem pregledu. Banki Celje se je rok za okrepitev kapitala sicer iztekel že konec junija, a v centralni banki so že aprila pojasnili, da bi bili v primeru zanimanja zasebnega vlagatelja pripravljeni počakati. Vlada je sicer že sklenila, da bo banko, če tej za potrebnih 160 svežih milijonov evrov ne bo uspelo najti zasebnega vlagatelja, reševala država. Po trditvah naših virov pričakujejo v Banki Slovenije odločitev ameriških investicijskih bančnikov »relativno hitro«. Predstavniki družbe Alpen Invest so se glede zasebnega vlagatelja v Banko Celje že pogovarjali s predstavniki Banke Slovenije, kjer pa podrobnosti sestanka niso razkrili. Pojasnili so le, da so se seznanili z aktivnostmi in njihovo uskladitvijo z obstoječimi postopki.
Zanimanje investicijskih skladov tudi za Gorenjsko banko
Sedma banka, ki je »v postopku« Banke Slovenije, je Gorenjska banka. Čeprav so centralni bankirji po objavi rezultatov pregleda kakovosti aktive in obremenitvenih testov sprva zahtevali krepitev kapitala že do konca letošnjega junija, so Gorenjcem kasneje kot odgovor na njihov predlog ukrepov rok za zagotovitev dodatnih 115 milijonov evrov kapitala podaljšali do konca leta. Banka Slovenije pri tem od Gorenjske banke ni izrecno zahtevala dokapitalizacije, kapital lahko okrepijo tudi z drugimi ukrepi. Kot smo že poročali, bi lahko v Gorenjski banki večji del pokrili s povečanjem svoje absorbcijske moči, torej znižanjem tvegane aktive, stroškov poslovanja, prodajo zaseženih finančnih naložb in nepremičnin ter hitrejšo izterjavo upnikov. Medtem še vedno ni povsem jasno, zakaj mora banka, katere kapitalska ustreznost je konec lanskega leta dosegla 13,5 odstotka, do konca leta pa naj bi se neuradno po pričakovanjih banke povzpela celo med 14 in 14,5 odstotka, sploh iskati dodatni kapital.
Tudi v Gorenjski banki, ki je v 33-odstotni lasti finančno povsem opešane kranjske Save, pa se po naših neuradnih informacijah o krepitvi kapitala dogovarjajo z zasebnimi vlagatelji oziroma investicijskimi skladi. Vsaj dva investicijska sklada, ki sta v regiji v zadnjem času že opravljala transakcije in stanje tako dobro poznata, naj bi se zanimala za vstop v banko. Njihovo zanimanje naj bi spodbudila predvsem možnost kasnejše konsolidacije bančnega sistema, pri čemer bi lahko Gorenjsko banko uporabili ali za prevzem portfelja katere od bank, ki se bo umaknila iz bančnega sistema, ali za prevzem kakšne druge banke.
V skupini bank, ki se je znašla pod drobnogledom Banke Slovenije, je medtem pristala še Deželna banka Slovenije (DBS). Ta bo morala v skladu z zahtevo centralnih bankirjev kapital povečati za šest milijonov evrov, rok za dokapitalizacijo pa se jim v skladu z odločbo Banke Slovenije izteče konec septembra. V DBS so nam pojasnili, da so Banko Slovenije že zaprosili za podaljšanje roka, ali jim je ta že ugodila, pa še ni znano.
