Proizvajalci sladkih pijač, ki jim država napoveduje novo davčno obremenitev, v zadnjih dneh vse bolj odkrito napovedujejo ustavitev investicij, ukinitev nekaterih proizvodnih programov in v skrajni sili celo selitev proizvodnje zunaj naših meja.
Poleg Fructala tudi v mirnski Dani pod vodstvom Marka Hrena odkrito napovedujejo, da bodo v primeru uvedbe trošarin na sladke pijače primorani ustaviti nekatere proizvodne programe in začeti odpuščati. V Presadu pa ne izključujejo opustitve nekaterih naložb za posodobitev proizvodnje. Dokaj hitro se utegne zgoditi, da bi moral po uvedbi davka vrata zapreti Vital Mestinje. Novi davek bi družbo na letni ravni stal skoraj dva milijona evrov, pri čemer ta ustvari le dobrih pet milijonov evrov prihodkov na leto. V Atlantic Grupi, lastnici Droge Kolinske, so pojasnili, da bi jih nov davek prisilil v zmanjšanje razvojnih projektov in dodatno zniževanje stroškov, vključno z vlaganji v šport in kulturo. »Bojimo pa se, da bi bil negativen finančni učinek tako velik, da bi bili prisiljeni prihranke iskati tudi v zmanjševanju števila zaposlenih,« so dodali.
»Ker velik del naših izdelkov prodamo na tujih trgih, se bomo znašli v dilemi, ali je poslovno modro obdržati proizvodnjo, razvoj, logistiko in vse dejavnosti, ki ustvarjajo večino dodane vrednosti, v državi, kjer kot gobe po dežju rastejo birokratski nesmisli, ovire in novi davki,« se s selitvijo proizvodnje v tujino spogleduje eden od direktorjev, ki se ni želel izpostavljati.
Po ocenah direktorja kamniškega proizvajalca sadnih in zelenjavnih sokov Nektar Natura Tomaža Laha bi bile posledice uvedbe davka na sladke pijače v Sloveniji večplastne. Zaradi upada prodaje bi se znižal investicijski potencial podjetij in število zaposlenih, proizvodnja pa bi se lahko selila v države s cenejšo delovno silo. Uvedba novega davka bi za proizvajalce pomenila velik dodaten strošek. Med drugim bi morali posodabljati tudi skladišča in pripravljati posebno dokumentacijo za sokove, namenjene prodaji na domačem trgu, in sokove, namenjene prodaji na tujih trgih. Poleg tega bi morali kupiti tudi novo laboratorijsko opremo, kar bi stroške poslovanja še dodatno zvišalo.
Davščine na sladke pijače v EU niso novost, vendar so jih doslej uvedle le redke države. Pri tem ga na Danskem po vsega letu dni že ukinjajo zaradi visokih stroškov pobiranja tega davka in ker so državljani nakupe začeli opravljati v tujini. Toda večina teh držav je uvedla bistveno nižje davščine, kot jih načrtujemo pri nas. Sokovi z več kot 100 grami vsebnosti sladkorja na liter bi bili namreč v Sloveniji obdavčeni z dodatnimi 12,5 centa. Na Danskem, državi s precej višjim BDP na prebivalca, bi plačali manj, le 11 centov, na Madžarskem 2,3 centa, v Franciji pa denimo manj kot en cent.
Načrtovana uvedba novega davka pa je porušila tudi načrte podjetij. Ta bodo morala zdaj preučiti, ali so načrtovane naložbe v bistveno spremenjenih razmerah sploh še ekonomične. »V gospodarstvu moramo investicije planirati za več let vnaprej, podobni ukrepi pa popolnoma spreminjajo pogoje poslovanja,« je pojasnila direktorica Presada Jasmina Tatarovac Šušteršič. Z njo se strinja tudi Hren, ki opozarja, da je za podjetja nemogoče načrtovati poslovanje, če ne vedo, kaj jih čaka jutri. »Žal ne moremo mimo tega, da bi se prilagajali. A na koncu najkrajšo potegnejo zaposleni in država, ker krava, ki jo ubijejo zaradi zrezka, ne daje več mleka,« opozarja Lah.
