Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je po naših informacijah specializiranemu državnemu tožilstvu kazensko ovadil direktorja družbe SŽ-Vleka in tehnika (VIT) Dušana Žičkarja in nekdanjega prvega moža SŽ-Železničarskega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP) Leona Kostiova.
Gre za epilog dveh ločenih preiskav v Slovenskih železnicah (SŽ), ki ju je policija končala v začetku leta. V NPU so včeraj potrdili, da so zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja na tožilstvo vložili dve ovadbi. Prva se nanaša na posel z lokomotivami, ki ga je družba SŽ-VIT izpeljala leta 2009. Takrat je več rabljenih lokomotiv, ki jih je pred tem kupila in obnovila, pod Žičkarjevim vodstvom leta 2009 preprodala v Bosno in Hercegovino. To je storila s pomočjo posrednika. Po naših podatkih je šlo za samostojnega podjetnika Matjaža Lešnika, ki naj bi v poslu prejel 600.000 evrov provizije. Žičkarja in Lešnika so kriminalisti pridržali že med hišnimi preiskavami, ki so jih opravili septembra lani, krog osumljencev pa so v naslednjih mesecih očitno še razširili. Zaradi sporne preprodaje lokomotiv so namreč ovadili tri osebe.
Denar končal v gotovinskih dvigih?
Za zdaj ni natančno znano, kje je končalo 600.000 evrov domnevne premoženjske koristi, ki naj bi jo pridobil Lešnik. Po neuradnih informacijah naj bi Lešnik večino tega denarja prenakazal na druge račune, pri čemer naj bi kriminalisti ugotovili, da se je sled za denarjem izgubila v več gotovinskih dvigih. Teh informacij uradno ni mogoče preveriti. Ključno vprašanje je, zakaj so v SŽ-VIT ob prodaji lokomotiv sploh potrebovali posrednika. Četudi naj bi v SŽ-VIT kriminaliste skušali prepričati, da ga je zahteval kupec lokomotiv iz BiH, je nenavadno, da je posrednik postal podjetnik, ki je tudi pozneje poslovno sodeloval z družbo v lasti SŽ. Žičkar je dolgoletni direktor SŽ-VIT oziroma Centralnih delavnic. Družba velja za utrdbo predsednika sveta delavcev SŽ, generalnega sekretarja sindikata strojevodij in podpredsednika nadzornega sveta SŽ Silva Berdajsa. Nov mandat na čelu družbe je Žičkar dobil marca 2013.
V jedru druge ovadbe so sporni posli SŽ-ŽGP. To je leta 2008, ko ga je vodil Kostiov, zdaj pomočnik direktorja, za podizvajalca pri modernizaciji sedemnajstih kilometrov proge med Grosupljem in Kočevjem najelo danes že izbrisano podjetje NB Inženiring. To ni imelo zaposlenih, prav tako ni nikoli objavilo podatkov o svojem poslovanju. V SŽ-ŽGP so mu za podizvajalska dela plačali skoraj 400.000 evrov. »Prvoovadeni je ravnal v nasprotju s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in odredil plačilo v korist druge gospodarske družbe, čeprav je vedel, da družba zaračunanih storitev ni nikoli opravila in je šlo za izmišljene storitve,« so sporočili iz NPU.
Kdo je lastnik spornega podizvajalca
Zadnji lastnik NB Inženiringa je bil Nihad Bešić, ki je leta 2012 prek enega od svojih podjetij od družbe TMI Košaki najel klavnico. Zaradi suma serije poslovnih goljufij, s katerimi naj bi oškodoval družbo in dve kmetijski zadrugi, je septembra lani pristal v priporu. Bešić je tudi ustanovitelj podjetja Daltar, lastniška veriga podjetja se konča v Liechtensteinu, družba HSE Invest pa ji je za svetovanje pri energetskih projektih pred leti plačala skoraj 600.000 evrov.
Še lani so na SŽ, kjer so posel pregledali tudi zunanji revizorji, zanikali, da bi šlo pri nakazilu za podizvajalska dela na kočevski progi za izmišljen posel. Nepravilnosti naj bi ugotovili le pri potrjevanju faktur. Naključno ali ne se je moral Kostiov skoraj hkrati posloviti od položaja. V SŽ-ŽGP so prešli na enotirni sistem upravljanja, kljub temu pa je Kostiov zadržal visok položaj v podjetju, ki večino poslov dobi na državnih razpisih. Le nekaj mesecev po tem so svoje delo končali tudi kriminalisti. Kazensko ovadbo so vložili zoper tri osebe: zoper eno zaradi suma zlorabe položaja, zoper dve pa zaradi domnevne pomoči pri storitvi tega kaznivega dejanja.
