Če je Davčna uprava RS (Durs) lani zbrala za slaba dva odstotka manj prihodkov proračuna kot leto pred tem, pa je Carinska uprava RS (Curs), ki bdi nad okoljskimi dajatvami in trošarinami, izkupiček za štiri odstotke povečala. Trend rasti pobranih okoljskih dajatev in trošarin se napoveduje tudi v letošnjem letu, saj je samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta Curs v primerjavi z januarjem in februarjem lani pobral za sedem odstotkov več prihodkov.
V Sloveniji, ki je že leta 2010 med državami članicami Evropske unije zasedla tretje mesto med najbolj obremenjenimi državami z okoljskimi dajatvami, se je lani znesek pobranih okoljskih dajatev na blago in storitev v primerjavi z letom prej skoraj podvojil. Če je država leta 2011 od okoljskih dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida od tekočih goriv, plinastih goriv, trdih goriv in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov zbrala slabih trideset milijonov evrov, jih je lani že več kot 56 milijonov. V prvih dveh mesecih letošnjega leta se je znesek pobranih dajatev zvišal za več kot 150 odstotkov, na dobrih 18 milijonov evrov. Levji delež je k zvišanju omenjenih prihodkov prispevala nova okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida od tekočih goriv, saj od 10. junija lani onesnaževanje z motornimi bencini in plinskimi olji za pogon ni več izvzeto plačila. Omenjeno odločitev je po večkratnih prestavitvah datuma uvedbe lani sprejela še vlada Boruta Pahorja, z letošnjim letom pa se je taksa še zvišala. Samo v dveh mesecih letošnjega leta se je znesek pobranih okoljskih dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida od tekočih goriv več kot početveril, s 3,5 na 14,4 milijona evrov. V prvih dveh mesecih letošnjega leta se je povečal tudi prihodek od okoljskih dajatev za onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom od plinastih goriv, in sicer za štiri odstotke, in zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov za sedem odstotkov.
Tako lani kot v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa je upadla večina prihodkov od okoljskih dajatev za uporabo blaga in storitev, ki vključujejo dajatve za uporabo mazalnih olj in tekočin, nastajanje izrabljenih motornih vozil, izrabljenih gum, odpadne električne opreme, odpadne embalaže, uporabe hlapnih organskih spojin in odlaganje odpadkov. Omenjene dajatve prispevajo na letni ravni v proračun skupno sicer zgolj okoli pet milijonov evrov.
Prav nasprotno pa velja za trošarine, ki predstavljajo z lani pobranimi 1,56 milijarde evrov največji proračunski vir, zaupan Cursu. Prihodki od trošarin rastejo, in sicer letos bolj kot lani. Skupni prihodki od trošarin od energentov in električne energije, alkohola in alkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov so se lani v primerjavi z letom 2011 zvišali za sedem odstotkov, v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa že za 12 odstotkov. Če so se trošarine od energentov in električne energije lani zvišale za osem odstotkov, na dobro milijardo evrov, so se v prvih dveh mesecih letos že za 21 odstotkov, s slabih 90 milijonov na 108,4 milijona evrov.
Slovenija tako očitno ohranja oznako države z nadpovprečno visokimi prihodki od okoljskih davkov, pa čeprav je celovit vpogled v obremenitve tako fizičnih kot pravnih oseb skoraj nemogoč. Medtem ko je iz poročila Cursa o pobranih javnofinančnih prihodkih razviden seznam okoljskih in trošarinskih dajatev, ki jih pobira carinska uprava, pa v seznamu med drugim ni vodnih povračil ali dajatev, ki jih na primer zahteva energetski zakon za obnovljive vire energije.
