Delujoča konkurenca brez sklenjenih omejevalnih sporazumov med podjetji in brez zlorab prevladujočih, monopolnih položajev je predpogoj za delujoče gospodarstvo. Enako velja za sodstvo, prav na sodiščih pa se zadnje čase najpogosteje srečujejo predstavniki varuha konkurence in podjetij, osumljenih kršitev prepovedi njenega omejevanja. Pet postopkov na okrajnem sodišču, en postopek na višjem, pet postopkov na vrhovnem sodišču in 13 upravnih sporov na upravnem sodišču. To je trenutni seznam sodnih postopkov proti Agenciji za varstvo konkurence (AVK) pod vodstvom Andreja Kraška. Podatkov o tem, koliko zadev s področja varstva konkurence je bilo zaupanih še v reševanje ustavnim sodnikom, na agenciji nimajo.
Najodmevnejši primeri padajo drug za drugim
Eden odmevnejših postopkov varuha konkurence v zadnjih letih se je nanašal na razbitje gradbenega kartela. Čeprav je prišel (pre)pozno in je večino gradbincev že pred zaključkom postopka pokopala kriza, je bilo kartelno dogovarjanje kljub vsemu prvič v takšnem obsegu označeno za nesprejemljivo. Eden redkih gradbincev, po ugotovitvah AVK vključenih v kartel, ki ne le, da še vedno deluje, ampak po propadu konkurence celo raste, je avstrijski Strabag. A tudi temu se plačilo globe vse bolj odmika. Tako kot vsi preostali gradbinci se je tudi Strabag na odločitev AVK pritožil in pred kratkim zmagal celo na ustavnem sodišču. Vrhovno sodišče bo moralo zato o zadevi odločati še enkrat. Strabag, ki ga zastopa odvetniška pisarna Jadek & Pensa, je pred ustavnim sodiščem zahteval odpravo sklepa o preiskavi, izločitev vseh dokazov, pridobljenih v preiskavi, in razveljavitev postopka. Prepričan je, da bi se moral nekdanji direktor varuha konkurence Jani Soršak iz postopka izločiti, ker je bil pred leti odvetnik Strabaga. Ustavno sodišče sicer ni presojalo, ali je bil Soršak pristranski ali ne, je pa odločilo, da vrhovno sodišče očitkov o pristranskosti ni vsebinsko obravnavalo, in presodilo v prid Strabaga.
Tudi drugemu odmevnejšemu primeru varuha konkurence, to je rekordni, skoraj pet milijonov evrov visoki globi, izrečeni podjetju Pro Plus, ne kaže dobro. Okrajno sodišče je postopek o prekršku ustavilo, saj da je izrek odločbe nerazumljiv, ker opis prekrška ne vsebuje bistvenih elementov. Odločitev, ki AVK zagotovo ne more biti v ponos, je Pro Plus za zdaj zamaknila rok za plačilo globe, medtem ko so na AVK izrek sodišča označili za skrb vzbujajoč in v nasprotju s prakso evropske komisije in prakso organov za varstvo konkurence v drugih državah članicah.
Bilanca sodb za zdaj negativna
Odločbe varuha konkurence, ki ne bi končala na sodišču, skorajda ni. Agencija je od leta 2010 izdala devet odločb o ugotovitvi kršitve prepovedi kartelnih dogovorov in sedem odločb o ugotovitvi zlorabe prevladujočega položaja – poleg gradbincev in Pro Plusa so se na tnalu znašli še žičničarji, Telekom, Sazas, Gen energija in Gen I, veletrgovci z zdravili, avtobusni prevozniki, zdaj že nekdanji lastniki Mercatorja, lastniki Istrabenza in številni drugi. Na sodišču je končalo šest odločb zaradi kartela in pet zaradi zlorabe položaja, dosedanji izkupiček pa za agencijo ni dober. V primeru ugotovljenega kartela je sodišče namreč potrdilo zgolj eno samo odločbo agencije, kar pet pa jih je agenciji vrnilo v ponovno odločanje. Nekoliko boljšo bilanco ima agencija na področju odločitev o zlorabah prevladujočega položaja. V treh primerih je sodišče tožbe strank zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev agencije, »le« eno zadevo pa je agenciji vrnilo v ponovno odločanje. Pričakovati seveda je, da bodo vsi omenjeni primeri, v katerih so jo slabše odnesli domnevni kršitelji konkurence, končali na vrhovnem sodišču, kamor so se po tem, ko je upravno sodišče v večjem delu potrdilo ugotovitve AVK, na primer nemudoma obrnili tudi veletrgovci z zdravili.
Omeniti velja, da ima padanje odločitev varuha konkurence širše posledice. Če je na primer ugotovitev AVK, da je Mobitel s paketom Džabest oblikoval predatorske cene in tako kršil pravila konkurence, konkurenčna Simobil in Tušmobil spodbudila k večstomilijonskim tožbam, je kasnejša odločitev vrhovnega sodišča njun uspeh na sodišču dodobra zamajala. Vrhovno sodišče je odločbo varuha konkurence namreč odpravilo in primer vrnilo v ponovno odločanje agenciji. Ta je postopek zoper Mobitel, zdaj Telekom Slovenije, znova odprla pred kratkim, a Telekom in Simobil sta medtem že dosegla izvensodno poravnavo.
Slovenski varuh v preiskavo le z odredbo sodišča
Številne odločitve varuha konkurence, ki zdaj padajo na sodiščih, temeljijo na preiskavah minulih let, ko so imeli uslužbenci nekdanjega urada, zdaj agencije za varstvo konkurence širša pooblastila, kot jih imajo sedaj. Ustavno sodišče je peruti varuha konkurence enkrat namreč že pomembno pristriglo. Če so lahko uslužbenci agencije do nedavnega v okviru preiskave nenapovedano in brez odredbe sodišča vstopili v poslovne prostore podjetij, ki so jih preiskovali, in pri tem pregledovali tudi dokumentacijo in elektronsko komunikacijo zaposlenih, so ustavni sodniki odločili, da so pooblastila varuha konkurence prevelika, in zahtevali so odredbo sodišča. Agencija mora zdaj tako pred preiskavo pridobiti odredbo ljubljanskega okrožnega sodišča. Evropska komisija, ki je v veliki meri pristojna za nadzor nad izvajanjem konkurence in po kateri se zgleduje tudi slovenska zakonodaja, za izvedbo preiskave sodne odredbe ne potrebuje.
