Srdoč Majerjeva si je za cilj zadala v zavodu uveljaviti več sprememb. V njenem načrtu je tako reorganizacija zavoda z namenom večje učinkovitosti, tako da bi ga čim bolj približali uporabnikom. Temu ustrezno bo po njenih besedah sledila nova organizacija zavoda; združevanje posameznih služb in oddelkov, krčenje ravni vodenja in krepitev usmerjenosti zaposlenih k neposrednemu delu z uporabniki.
Ob tem je spomnila, da jim je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve do leta 2014 naložilo omejitev števila zaposlenih na 776. Doslej se je število na mehak način, torej z upokojitvami in iztekom pogodb o zaposlitvi za določen čas, že znižalo, moralo pa se bo še za 30, tako da se odpuščanju očitno ne bo mogoče izogniti.
V. d. generalne direktorice zavoda pa je kljub temu napovedala okrepitev vloge in števila svetovalcev zaposlitve. Poudarek bo na strokovno usposobljenih in motiviranih zaposlenih, ki nenehno izboljšujejo svoje delo in s tem delovne procese. S tem namenom bodo na zavodu uvedli nov koncept kakovosti, tako da bodo lahko pri izboljšanju delovnih procesov aktivno sodelovali vsi zaposleni.
Ljudi bodo po njenih besedah motivirali z nagrajevanjem, pri čemer bodo nagrajeni tisti zaposleni, ki bodo poskrbeli za zaposlitev kar največ brezposelnih.
Več sodelovanja z delodajalci
Pričakovati je tudi poglobljeno sodelovanje z delodajalci kot ključnimi partnerji pri posredovanju v zaposlitev. Zavod bo namreč skušal z ustrezno usposobljenimi sodelavci za sodelovanje z delodajalci v čim večji meri zadostiti potrebam delodajalcev glede na razpisana prosta delovna mesta.
Takoj, ko bodo delodajalci potrebovali delavce, jih bodo v zavodu povabili na sestanek in tako skušali popraviti zdajšnje stanje, ko zavod delodajalcem delavce posreduje šele po dveh mesecih, medtem ko jim jih agencija za posredovanje dela v dnevu ali dveh.
Poleg tega si Srdoč Majerjeva želi, če bo po izteku statusa v. d. postala generalna direktorica, v okviru zavoda ustanoviti agencijo, sorodno omenjenim, ki pa bo spoštovala pravice delavcev, ki jih mnoge agencije ne.
V njenem načrtu za prihodnje leto pa so že zdaj tudi razvoj informacijskega sistema oz. elektronskega dokumentacijskega sistema, pospešitev postopkov zavoda z debirokratizacijo aktov ter intenziviranje sodelovanja z inšpektoratom za delo, centri za socialno delo in drugimi ustanovami na trgu dela.
S slednjim bodo po njenih besedah omejili zlorabe, ko prejemniki denarnih nadomestil hkrati delajo na črno. Takšnih je po njeni oceni med 70 in 80 odstotkov.
Poleg tega namerava nova v. d. generalne direktorice z okrepitvijo pristojne službe, to je posebno ekipo za intenzivno prijavljanje na razpise, okrepiti črpanje evropskih sredstev za izvajanje projektov za težje zaposljive. V luči morebitnega referenduma o zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti bi bilo to črpanje še posebej pomembno. Referendum bi lahko namreč blokiral sredstva za del aktivne politike zaposlovanja.
Srdoč Majerjeva je obljubila tudi pregledno, namensko in gospodarno finančno poslovanje zavoda. Kot je poudarila, da bodo odslej vse pogodbe, ki jih bo sklepal zavod, dali na vpogled javnosti.
Mandat vršilke dolžnosti ji po zakonu pripada največ leto dni, nato pa bo moral svet zavoda objaviti javni razpis za mesto generalnega direktorja, na katerega se namerava prijaviti.
