Ves svet je v pričakovanju, katere ukrepe Evropske centralne banke (ECB) bo danes razkril Mario Draghi. Pričakovanja večine finančnih analitikov kažejo, da se bo ECB po lanskem novembru znova odločila za znižanje ključne obrestne mere z 0,25 na 0,15 ali 0,1 odstotka. Kot prva velika svetovna centralna banka sploh pa naj bi začela bankam zaračunavati 0,1 odstotka za denar, ki ga prek noči puščajo na njenih računih.
Vendar ukrep, namenjen odvračanju bank od »sedenja na denarju« in spodbujanju posojanja, verjetno ne bo imel želenih učinkov. V preteklosti sta se na negativne obresti sicer dokaj uspešno zanesli že švedska in danska centralna banka, vendar predvsem s ciljem stabilizacije domače valute, saj domače banke niso puščale velikih vsot na njunih računih. »Bolj kot novi ukrepi je pomembno sporočilo, da ECB še nekaj časa ne bo zategnila denarne politike, da bo v finančnem sistemu še naprej dovolj denarja,« je prepričan finančni analitik iz družbe Numerica Partners Igor Erker. ECB s tem na neki način prosi vlagatelje, da še naprej sledijo njenemu tempu in ne začnejo odprodaje državnih obveznic, kar bi dvignilo stroške zadolževanja držav in jih spravilo v sila nevaren položaj, vključno s Slovenijo in slovenskim gospodarstvom.
Za spodbuditev posojanja pa to ni dovolj. Erker opozarja, da igranje z obrestnimi merami ne more vplivati na obseg posojanja, pri čemer ocenjuje, da bi morale predvsem banke spremeniti percepcijo tveganja. Vse dotlej se bomo namreč vrteli v začaranem krogu, kjer banke ne posojajo, ker čakajo na krepkejšo gospodarsko rast, te pa ni, ker banke ne posojajo. »Denar ne kroži,« je dejal Erker, saj se bankirji še niso pobrali po udarcu, ki jim ga je zadala kriza. Najbolj tragično pri tem je, da do posojil ne morejo mala in srednje velika podjetja, ki so srce evropskega gospodarstva. Celotna EU bi morala resneje razmisliti o ustreznih strukturnih ukrepih za spodbujanje rasti. Svoj delež pri tem pa mora odigrati tudi ECB, ki se je doslej na vseh večjih prelomnicah zanašala predvsem na močno retoriko prvega moža Draghija. Ta je prejšnji mesec pomiril trge z namigom, da bi ECB utegnila ukrepati že na današnjem zasedanju sveta ECB. Obrestne mere na državne obveznice zopet občutno padajo, kljub temu pa je skrajni čas, da ECB preide od besed k dejanjem.
Inflacija v območju evra je bila maja komaj 0,5-odstotna, pri čemer je bila že osmič zapored nižja od enega odstotka. In cene bodo še naprej izredno polčasi rasle. Analitiki ameriške banke Citigroup pričakujejo, da se bodo cene življenjskih potrebščin poleti v območju evra okrepile le še za 0,3 odstotka, kar je nevarno blizu deflacije. Čeprav bo Draghi danes skušal pomiriti strahove in predvsem prepričati Evropejce, da morajo še naprej pričakovati rast cen, to kmalu ne bo več zadoščalo.
Pa ima ECB še dovolj streliva? Ob novem znižanju obrestnih mer bo izčrpala še nekaj dragocenega manevrskega prostora. Edini izhod v sili bodo ostali stroji za tiskanje denarja. Najglasneje se omenja ukrep »financiranje za posojanje«, poznan iz Velike Britanije, v okviru katerega morajo banke poceni izposojena sredstva posojati naprej. A vsaj na Otoku se ta ni pretirano obnesel. Če sta po uvedbi ukrepa v Britaniji začela rasti obsega potrošniških in stanovanjskih kreditov, pa banke še vedno ne posojajo podjetjem. Triletno upadanje obsega posojil podjetjem se je nadaljevalo tudi v letošnjem januarju (–2,8 odstotka) in februarju (–2,1 odstotka). Mnogi zato že upajo, da je Draghi pripravljen na uporabo kvantitativnega sproščanja, ki so mu finančniki dali ljubkovalno ime »finančna bazuka«. Le gora denarja, s katero bi ECB kupovala obveznice držav in finančnih institucij, naj bi namreč imela dovolj moči, da prepreči pogubni zdrs v deflacijsko spiralo.
