Nova Ljubljanska banka (NLB), ki ji je država konec lanskega leta namenila 1,55 milijarde evrov in bančne bilance v veliki meri očistila slabih posojil, denarja ni namenila povečanju kreditiranja. V prvem četrtletju letošnjega leta se je obseg bruto posojil gospodarstvu v primerjavi s koncem leta 2013 celo znižal za slabih 25 milijonov, na slabih 4,3 milijarde evrov.
Tretjino sredstev dokapitalizacije, natančneje 550 milijonov evrov, pa so v banki namenili poplačilu lastnih obveznosti in ukrepe države, namenjene predvsem povečanemu obsegu kreditiranja, tako obrnili tudi sebi v prid. Na včerajšnji konferenci so se pohvalili s 23,6 milijona evrov dobička po davkih, na ravni skupine pa je znašal 28,6 milijona evrov. Rezultat je daleč nad pričakovanji uprave in ga ne gre vzeti kot izhodišče za rezultat ob koncu leta, opozarjajo v vodstvu banke, kjer za konec leta še vedno načrtujejo dobiček, a »le« med 10 in 15 milijoni evrov. Predsednik uprave Janko Medja priznava, da so ukrepi države, ki je banko ob koncu leta reševala pred bankrotom, k rezultatu prispevali od 30 do 40 odstotkov, v banki pa ne pristajajo na kritike gospodarstva, da banka kljub državni sanaciji ni okrepila kreditiranja.
Brodnjak: Prodaja banke je oživljena
Član uprave banke, pristojen za področje poslovanja z velikimi podjetji, Blaž Brodnjak nasprotno zatrjuje, da je »prodaja storitev NLB spet oživljena«. Po njegovih besedah jim je uspelo prihodke stabilizirati, za malenkost naj bi celo povečali tržni delež pri financiranju gospodarstva in prebivalstva. Aktivno vlogo banke je podkrepil s številom sestankov v letošnjem prvem četrtletju – 2000 so jih opravili in večino tega »na dvoriščih strank«. V prvem četrtletju so tako odobrili 137 milijonov evrov novih poslov gospodarstvu in 90 milijonov evrov posojil prebivalstvu. Vseh poslov, skupaj s podaljšanjem posojil, je bilo za 630 milijonov evrov. Bančne bilance medtem razkrivajo, da je neto stanje posojil nebančnemu sektorju pri dobrih šestih milijardah evrov na ravni banke in 7,7 milijarde evrov na ravni skupine glede na konec lanskega leta kljub temu ostalo nespremenjeno oziroma se je v banki za malenkost celo znižalo.
Medja daje medtem prednost drugim stvarem, predvsem preobrazbi banke. Predsednik uprave NLB, kot so nam potrdili v banki, po novem tako ni več član kreditnega odbora banke, saj da ob izpopolnitvi uprave za to ni bilo več potrebe. To opravičujejo s tem, da je kreditni odbor s tremi člani uprave in sodelavci iz strokovnih služb »v celoti kompetenten sprejemati odločitve«. Izločitev iz kreditnega odbora je predlagal Medja sam, še vedno pa »sodeluje pri prioritetnih in strateških vprašanjih kreditne strategije, sistemov, politik ter izboljšav«.
Padajo obrestni prihodki in opravnine
Ne glede na optimizem vodstva banke podatki iz poročila o četrtletnem poslovanju kažejo, da jim posel ravno ne cveti. Čiste obresti banke, ki predstavljajo glavni prihodek bank, so se letos v primerjavi z enakim obdobjem lani res povečale za 27 odstotkov in konec marca dosegle 56,6 milijona evrov. Vendar je k rasti čistih obresti prispevalo predvsem znižanje obrestnih odhodkov, saj so se prihodki od obresti (in podobni prihodki), torej sredstva, ki jih banka dobi predvsem za svojo posojilno dejavnost, v primerjavi s prvim četrtletjem lani znižali, in sicer za 12 odstotkov, na slabih 100 milijonov evrov. Naj ob tem omenimo, da je banka s prenosom posojil na DUTB in pridobitvijo obveznic DUTB zabeležila pozitivni učinek v višini slabega milijona evrov. Znatno bolj, za 37 odstotkov, na 43 milijonov evrov, pa so se (tudi zaradi razdolžitve banke) znižali odhodki NLB za obresti, ki jih za izposojen denar plačujejo sami.
Tudi drug prihodek banke, čiste opravnine (storitve banke za posle, povezane z računi komitentov, plačilnim prometom, kartičnim poslovanjem, op. p.), se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani za malenkost zmanjšal. Najbolj med njimi se je banki znižal prihodek od danih jamstev, znižali pa so se tudi prihodki od kartičnega poslovanja in poslovanja na bankomatih, od transakcijskih računov strank, plačilnega prometa in investicijskega bančništva. Za 14 odstotkov, na 45 milijonov evrov, pa so se povečali neobrestni prihodki.
