Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ANR) pod vodstvom Mojce Majič je v okviru nadzora, ki ga opravlja nad revizijskimi hišami in pooblaščenimi revizorji, v minulih letih pod drobnogled očitno vzela tudi revizijo letnih poročil Perutnine Ptuj, ki jih je opravljal KPMG. Zaradi kršitev pravil revidiranja je pooblaščeni revizorki KPMG Stanislavi Mikl agencija izdala odločbo o pogojnem odvzemu dovoljenja. Ukrep je agencija izdala že leta 2012, pa vse do danes ta še vedno ni pravnomočen.
V agenciji ne razkrivajo, na katerega pooblaščenega revizorja se nanaša posamezni izrečen ukrep, niti katero družbo je ta revidiral. A iz podrobne obrazložitve izrečenega ukrepa je mogoče razbrati, da gre za revizijo letnega poročila Perutnine Ptuj za leto 2010, pod katerega je podpisana Miklova. »Zaradi njene neustrezne strokovne presoje, kar je posledica neustreznih revizijskih dokazov oziroma pomanjkljivih revizijskih postopkov, poslovni izid družbe B (Perutnina Ptuj, op. p) v računovodskih izkazih za leto 2010 ni resnično predstavljen,« so med drugim zapisali v ANR in dodali, da je po določbah zakona o revidiranju to lahko tudi razlog za odvzem dovoljenja. Miklova na naša vprašanja ni želela odgovarjati. Povedala je zgolj, da odločba o pogojnem odvzemu dovoljenja še ni pravnomočna. Za druga vprašanja nas je napotila na KPMG, kjer pa nam odgovorov v dveh dneh niso poslali.
ANR v svojem poročilu nikjer ne navaja imen posameznih družb, torej ne le imen revidirane družbe, ampak tudi hčerinskih, odvisnih ali drugih družb, ki sodelujejo z revidirano družbo in so vključene v revizijo. Kljub temu je iz obrazložitve ukrepa razvidno, da so v agenciji izpostavili zlasti posojila v skupni višini 10 milijonov evrov, ki jih je Perutnina Ptuj odobrila Infondu Holdingu in Centru Naložbam Boška Šrota, ter 26 milijonov evrov vredno menjavo delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja, za katero sta se pred petimi leti dogovorila predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser in nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež. Čeprav novi upravi Pivovarne Laško in Merkurja poslov svojih predhodnikov ne priznavata, v Perutnini Ptuj posojil propadlima Šrotovima holdingoma in delnic Merkurja niso slabili. Slednje so še v nerevidiranih izkazih za leto 2013 vrednotili na 26 milijonov evrov, pa čeprav je Merkur že od konca leta 2010 v prisilni poravnavi.
Pred oblikovanjem oslabitev nasedlih naložb so se v Perutnini Ptuj doslej borili zlasti z različnimi pravnimi mnenji, ki jim je očitno sprva zaupala tudi Miklova. Na to nakazuje tudi poročilo ANR, v katerem je navedeno, da revizorka ni presojala utemeljenosti razlogov, s katerimi so Laščani izpodbijali veljavnost patronatske izjave, s katero so jamčili za posojila Infonda Holdinga in Centra Naložb.
Čeprav je revizorka v svojem mnenju izpostavila tako posel Perutnine Ptuj z Merkurjem kot posle s Centrom Naložbami in Infondom Holdingom, to ANR ni zadovoljilo. Kot so zapisali v agenciji, »odstavek o poudarjanju zadeve ... ni nadomestilo za prilagoditev revizorjevega mnenja«. Že leto kasneje so v KPMG na letno poročilo Perutnine Ptuj za leto 2011 izdali mnenje s pridržki. To je Miklova utemeljila prav s tem, da se ni mogla prepričati o pošteni vrednosti posojil, ki jih je Perutnina Ptuj odobrila Infondu Holdingu in Centru Naložbam.
Poleg posojil Infondu Holdingu in Centru Naložbam ter posla z Merkurjem je bil za ANR sporen tudi prikaz dveh od štirih dokapitalizacij hčerinskih podjetij Perutnine Ptuj. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Perutnina Ptuj pred štirimi leti dokapitalizirala štiri hčerinske družbe, pri čemer je šlo večinoma za dokapitalizacije z nepremičninami, ovrednotenimi na okoli 30 milijonov evrov. Polovico tega zneska je Perutnina Ptuj tedaj vložila v svojo hčerinsko družbo PP Mi Zalog, 3,7 milijona evrov v družbo PP Nepremičnine, okoli tri milijone evrov v Perutnino Ptuj BH, osem milijonov evrov pa v Perutnino Ptuj Beograd. Iz poročila ANR izhaja, da si je Perutnina Ptuj s temi dokapitalizacijami neupravičeno zvišala poslovne prihodke, revizorka pa tega ni ugotovila. V ANR so še ugotovili, da zaradi tega poslovni izid Perutnine Ptuj ni bil resnično predstavljen, saj so bili skupni prihodki za 3,15 milijona evrov previsoki. Ob tem opozorimo, da bi brez teh prihodkov Perutnina Ptuj leta 2010 poslovala z izgubo, tako pa je imela uradno za 1,4 milijona evrov čistega dobička.