Ivici Todoriću je po šestih letih uspel veliki met. S prevzemom Mercatorja je svojim prehrambnim podjetjem zagotovil nujno potreben prostor na trgovskih policah, obenem pa tudi rešil svoj poslovni imperij, ki se potaplja pod bremenom dolgov in nevzdržno visokih stroškov financiranja.
S plačilom kupnine za 53-odstotni paket delnic bo Mercator tudi uradno prešel v last Agrokorja oziroma nizozemske družbe Adria Group. Na to družbo je Todorić pred kratkim prenesel večinski delež Agrokorja in jo obenem tudi že zastavil za skoraj pol milijarde evrov posojil, s katerimi namerava prevzeti Mercator.
Že danes oziroma najkasneje v ponedeljek bo tako Mercator postal del daleč najbolj zadolžene skupine na Balkanu, Todorić pa najvplivnejši človek v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori. Od njega bo neposredno odvisnih kar 57.000 delovnih mest, posredno pa še nekajkrat več. Z zaključkom prevzema Skupina Agrokor postaja tudi prevelika, da bi lahko propadla, saj bi temu sledil finančni zlom bančnega sistema po celotnem Balkanu. Z upoštevanjem obveznosti Mercatorja, Agrokorja in posojil, s katerimi namerava financirati prevzem slovenskega trgovca, ima Todorićev poslovni imperij že za kar 5,3 milijarde evrov finančnih in poslovnih obveznosti. To je pol milijarde evrov več, kot znaša celotna bilančna vsota NKBM, in približno toliko, kot je celotna Skupina NLB odobrila posojil gospodarstvu.
Todorić največji posestnik na Balkanu
Po končanem prevzemu bo imel Todorić dejansko v rokah usodo celotne prehrambne industrije ne le v Sloveniji, temveč v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Prehrambno podjetje, ki bi se ga odločil izločiti s prodajnih polic združenega Mercatorja in Konzuma, bi namreč le stežka preživelo. Agrokor je postal tudi največjih lastnik nepremičnin v Sloveniji. Skupaj z Mercatorjem je namreč dobil 1,14 milijona kvadratnih metrov nepremičnin, kar je približno toliko, kot če bi skupaj zložili 46 stožiških stadionov ali 5800 teniških igrišč. Agrokor je že do zdaj veljal za enega izmed največjih posestnikov na Hrvaškem, prav zaradi razširjene poljedelske dejavnosti pa vsako leto dobi tudi več deset milijonov evrov državnih subvencij.
Mercator le sredstvo za dosego končnega cilja
A prevzem Mercatorja je za Todorića zgolj vmesna postojanka oziroma način, kako rešiti svoj poslovni imperij. Čeprav se Agrokor predstavlja kot strateški vlagatelj, Todorićevi načrti z največjim slovenskim trgovcem sežejo le leto ali dve v prihodnost, saj namerava po vsega nekaj letih združena Mercator in Konzum prodati naprej. A do tedaj se dobaviteljem in zaposlenim vsekakor ne obetajo spodbudni časi. Samo na račun Mercatorjevih dobaviteljev namerava Agrokor prihraniti med 35 in 40 milijoni evrov na leto, z znižanjem stroškov dela pa med 15 in 20 milijoni evrov na leto.
V jasne pogodbene zaveze, vključno z določeno primerno visoko kaznijo, če bi bile te kršene, Agrokor nikoli ni bil pripravljen privoliti, danes pa so že na prvi pogled bolj ali manj videti le še kot pobožne želje. Ali lahko zaposleni v Mercatorju računajo na zaščito s kolektivno pogodbo, kot jim je to zagotovila prejšnja uprava? Po pojasnilih predsednika sindikata delavcev trgovine Ladislava Rožiča se v Mercatorju trenutno pogajajo za novo kolektivno pogodbo, ker je treba obstoječo uskladiti z novo splošno kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine, zavez za ohranitev delovnih mest pa v pogodbi po njegovih besedah ni.
Nad spoštovanjem zavezbodo bdeli agrokorjevci
Leta 2011 je, spomnimo, takratno vodstvo Mercatorja od prodajalcev zahtevalo, da ti zaščitijo interese družbe, ki je postala tarča svojega največjega konkurenta. Vendar uprava Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča temu ni dajala tako velikega poudarka kot njeni predhodniki. Že sredi lanskega leta smo poročali, da so Agrokorjeve (zadnje) zaveze zelo ohlapne. Hrvaška skupina je bila tako pripravljena privoliti zgolj v to, da bodo Mercatorjevi dobavitelji še tri leta ohranili nespremenjen prostor na prodajnih policah, vendar v skladu z običajnimi komercialnimi pogoji. To Agrokorju omogoča, da bo svojim proizvodnim podjetjem lahko dal prednost, če bi ta svojo ponudbo vsaj izenačila s ponudbo slovenskih dobaviteljev.
Tudi zaveze, ki onemogočajo izčrpavanje Mercatorja, so vse prej kot stroge. Tri leta po prevzemu Mercator ne bi smel kupovati delnic Agrokorja in njegovih hčerinskih podjetij, vendar ta omejitev ne velja, če bi bili posli sklenjeni po tržnih cenah. Tudi zavezam, po katerih Mercator tri leta ne bi smel jamčiti za dolgove Skupine Agrokor ali skupini dajati jamstev in poroštev, se lahko v hrvaški skupini izognejo, če bi šlo za posle po tržni ceni. Maksimalna višina kazni v primeru kršenja vseh zavez je sicer omejena na največ 15 milijonov evrov. Pri tem je ključnega pomena sestava odbora, ki izpolnjevanje zavez nadzira. Dva člana bosta iz vrst Agrokorja, eden bo predstavnik delavcev, četrtega, »neodvisnega« strokovnjaka, pa bodo določili sporazumno. No, če sporazuma ne dosežejo, ga imenujejo preostali člani odbora in verjetno je zaman ponoviti, da ima večino v njem Agrokor.
V NLB so v zadnjih dneh poudarjali, da so pri prodaji Mercatorja upoštevali »celovit pogled na koristi za slovensko gospodarstvo«, vendar teh navedb ne želijo podkrepiti z dejstvi. Že v ponedeljek smo jih namreč prosili, naj nam posredujejo študijo, iz katere bi bili razvidne pozitivne in negativne posledice, ki so jih zasledovali pri prodaji Mercatorja. Prav tako smo jih prosili, naj naštejejo koristi za domače gospodarstvo, vendar do včeraj odgovora nismo dočakali.
Večjih koristi od prodaje ne bodo imele niti NLB, NKBM in Skupina Pivovarna Laško. Obema podržavljenima bankama se bo namreč s prodajo delnic Mercatorja sprostilo manj kot deset milijonov evrov kapitala, pri čemer bodo te pozitivne učinke predvidoma že v kratkem izbrisale oslabitve, ki jih bosta morali oblikovati zaradi slabših bonitet in finančnega položaja nekaj sto Mercatorjevih dobaviteljev. Opozorimo, da bi Agrokor že s podaljšanjem plačilnih rokov v Mercatorju lahko pridobil več kot 400 milijonov evrov likvidnosti oziroma bi to breme prenesel na dobavitelje slovenskega trgovca.
