Potem ko je celjska trgovska veriga Engrotuš napovedala umik z bosanskega trga, naj bi na tožilstvu v BiH sprožili uradno preiskavo zaradi domnevnega večmilijonskega oškodovanja Tuševih dobaviteljev in drugih upnikov.
Tako naj bi se tožilstvo za pomoč že obrnilo na tamkajšnjo kriminalistično policijo SIPA, specializirano za odkrivanje storilcev najhujših kaznivih dejanj, in Interpol, ki bi jim nudil mednarodno pomoč. Preiskavo so sprožili na podlagi ovadbe, ki so jo proti odgovornim v Tušu konec lanskega leta vložili nekateri večji dobavitelji. V njej jim med drugim očitajo kazniva dejanja poslovne goljufije in neplačevanja davkov. Med ovadenimi je v prvi vrsti lastnik Engrotuša Mirko Tuš, ob njem pa se je pod drobnogledom znašlo več vodilnih v Tuševih bosanskih podjetjih.
Njihovi poslovni partnerji v BiH so prepričani, da so jih načrtno ogoljufali, tako da bodo ostali brez obljubljenega plačila. Čeprav je imel Tuš po dostopnih podatkih tam kar 25 veleblagovnic, ki so mu letno prinašale več kot 50 milijonov evrov prometa, naj bi za njim ostalo bore malo premoženja in za najmanj deset milijonov evrov neporavnanih obveznosti. Za pričakovane izgube bosanskih partnerjev naj bi bila kriva Tuševa odločitev izpred nekaj let, ko je trgovsko dejavnost v BiH z delavci vred prenesel na novo podjetje Tuš Trade z le nekaj tisoč evri kapitala, trgovska središča pa pustil na starem podjetju. Ko je vodstvo podjetja Tuš Trade zaradi velikega upada prihodkov in neprestane izgube na sodišče pred kratkim vložilo zahtevo za stečaj, pa je sodu izbilo dno. Vrstiti so se začeli protesti nezadovoljnih upnikov, saj so kaj hitro ugotovili, da bodo ostali praznih rok. Po navedbah sarajevskega odvetnika Senada Bilića, ki zastopa že 50 Tuševih upnikov in je v njihovem imenu vložil kazensko ovadbo, bodo naredili vse za zaščito svojega interesa. Medtem ko naj bi sodišče v Bihaću v tem tednu odločilo, ali Tuš Trade izpolnjuje pogoje za stečaj, je od sodišča zahteval, naj nemudoma prekine s postopki, dokler tožilstvo ne zaključi morebitnega kazenskega postopka.
Koliko premoženja imata Tuš Trade in Tuš ter kolikšne obveznosti bi morala poravnati, doslej nikoli ni bilo jasno, saj krovna skupina Tuš Holding teh podatkov ne razkriva javnosti. Iz bilanc bosanskih podjetij, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, pa je razvidno, da bi lahko imela Tuš Trade in Tuš skupno za več kot 50 milijonov evrov obveznosti. Samo Tuš Trade, ki ima že 150 dni blokirane vse račune in je tik pred stečajem, je lansko leto začel s skoraj 20 milijoni evrov obveznosti. O njegovem poraznem finančnem položaju pa priča podatek, da je imel po drugi strani za manj kot osem milijonov evrov premoženja, večino tega v zalogah in poslovnih terjatvah do kupcev.
Velik del 50-milijonskih obveznosti, če ne večina, naj bi sicer odpadla na Slovensko izvozno in razvojno banko – SID. Po podatkih iz leta 2011, ko se je Tuš z bankami dogovoril za reprogramiranje obveznosti, so imeli v SID za kar 25 milijonov evrov terjatev do bosanskega Tuša, ki je lastnik tamkajšnjih nepremičnin. Če bi se uresničili najbolj črni scenariji, naj bi SID v določeni meri poplačali z njihovo prodajo, za plačilo preostanka pa naj bi jamčil Engrotuš.
Kljub glasnim protestom upnikov, ovadbam in začetim preiskavam so v Tušu prepričani, da so ravnali zakonito. »Kljub obsežnim investicijam na trgu BiH je bilo zaradi težavnega in nestabilnega okolja podjetje Tuš Trade lansko leto primorano zapreti svoje trgovine. Kot dober gospodar je sicer proaktivno poskušalo rešiti nastalo situacijo, kot je to storilo že pri izstopu iz Hrvaške in Srbije, vendar pri tem ni bilo uspešno, saj so slabo ekonomsko in politično situacijo ter manjšo kupno moč na tem trgu še dodatno otežile enostranske in nekorektne poteze nekaterih dobaviteljev,« so odgovornost prevalili na upnike.
V Tušu poudarjajo, da so v razvoj in širitev bosanskega trga v osmih letih poslovanja vložili več kot 60 milijonov evrov. V tem času so redno plačevali davke in ostale obveznosti. Zatrjujejo, da so vsa razpoložljiva sredstva vlagali neposredno na bosanski trg in denarja nikakor niso prenašali v Slovenijo ali druge države. »V državno blagajno BiH se je tako nateklo za več kot deset milijonov evrov, podjetje je bilo s tem eno največjih plačnikov davkov v BiH,« so poudarili. Glede kriminalistične preiskave pa so povedali, da so pristojnim institucijam omogočili pregled, »ki bo potrdil, da smo poslovali zakonito in transparentno«.
