Odločitev avstrijske vlade, da po ugotovljeni novi večmilijardni luknji dvigne davkoplačevalske roke od reševanja družbe Heta Asset Resolution (HAR), bolj znane kot Hypova slaba banka, in jo pošlje v likvidacijo, je včeraj odmevala po Evropi. Nagnala je strah v kosti imetnikov njenih obveznic, pomembno pa bi lahko vplivala tudi na slovenski nepremičninski trg. Prav tako bo prekrižala načrte vplivnim slovenskim poslovnežem, ki so se morda nadejali počasnejšega »unovčevanja« slabih posojil.
Po tem, ko so zunanji revizorji konec prejšnjega tedna v HAR izračunali med štiri in 7,6 milijarde evrov kapitalskega primanjkljaja, je avstrijska vlada ob koncu tedna sporočila, da lukenj v njej ne namerava več pokrivati z državnim denarjem. Avstrijski regulator FMA je odredil likvidacijo Hypove slabe banke in do konca maja prihodnje leto zamrznil odplačilo njenih skoraj devetmilijardnih obveznosti, del katerih bi moral zapasti v plačilo v naslednjih dneh. Pričakuje se, da bo načrt, ki ga bodo v FMA pripravili za reševanje Hypove slabe banke, vključeval tudi zajetne odpise obveznic. To omogoča spremenjena avstrijska zakonodaja, ki je začela veljati z letošnjim letom, saj bi v nasprotnem primeru celotno breme padlo na deželo Koroško, ki jamči za dolgove Hypove slabe banke.
Kako bo dogajanje v Avstriji vplivalo na Slovenijo
Med imetniki obveznic, ki bodo v primeru polovičnega odpisa skupaj izgubili okrog 4,5 milijarde evrov, so največji Deutsche Bank, ameriški obvezniški sklad Pimco in UBS. Odločitev avstrijske države bi lahko imela širše, tudi politične razsežnosti. Gre namreč za jasen signal vlagateljem, da se je Dunaj reševanju ostankov banke, v katero je v zadnjih letih vložil okrog 5,5 milijarde evrov, odločil narediti konec. Med čakanjem na načrt FMA, kjer naj bi med možnostmi dopuščali tudi insolventnost Hypove slabe banke, gre tako pričakovati žuganja obvezničarjev s tožbami, pritiske posameznih tujih vlad na Avstrijo in vsaj na kratek rok tudi upad zaupanja v tamkajšnji finančni sistem.
Dogajanje v Avstriji bo vplivalo tudi na Slovenijo. Vse namreč kaže, da bo Hypova slaba banka zelo verjetno krepko pospešila prodajo nepremičninskega in drugega premoženja, s katerim je Hypo Alpe Adria Bank Slovenija zavarovala za okoli pol milijarde evrov bruto slabih posojil. Po nekaterih informacijah naj bi se čas, ki ga bo imelo slovensko podjetje Heta Asset Resolution – to je v večinski lasti avstrijske istoimenske družbe, četrtinski delež pa obvladuje Hypo banka – na voljo za odprodajo, z dosedanjih dvanajst močno skrajšal na zgolj pet let. Na slovenskem nepremičninskem trgu, kjer kljub poplavi ponudbe že nekaj let vladajo mrtvilo in razmeroma visoke cene, bi se tako lahko naenkrat pojavilo kup novozgrajenih stanovanj, poslovnih prostorov in zazidljivih stavbnih zemljišč po bistveno nižji ceni. K temu velja prišteti še premoženje, ki ga bo v prihodnjih letih prodajala slovenska družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Kdo so »komitenti« Hypove slabe banke
Več kot dvesto praznih stanovanj v ljubljanskem poslovno-stanovanjskem objektu Situla in še dodatnih nekaj več kot 90 nedaleč stran, v soseski Njegošev kvart, sta le dve najbolj znani prestižni novogradnji v prestolnici, ki bolj ali manj brez uspeha iščeta nove stanovalce oziroma lastnike. Prvi nepremičninski projekt so v skupini Hypo podprli s posojilom v višini 70 milijonov evrov, drugega pa po dostopnih informacijah z več kot 20 milijoni evrov.
Poleg tega na nove investitorje čaka cel kup nedokončanih ali še ne začetih nepremičninskih projektov. Med temi so Urbana oaza na Viču v Ljubljani, ki se ga je prek svojih podjetij iz davčnih oaz lotil prodajalec steroidov Mihael Karner, še nekajkrat večja Urbana prenova Izola pod pokroviteljstvom nekdanjega predsednika slovenskega izvršnega sveta Janeza Zemljariča in stanovanjsko-poslovni kompleks Vrtno mesto Sibirija na obrobju Ljubljane. Tega se je z denarjem skupine Hypo lotilo podjetje v lasti Damijana in Jureta Jankovića, a projekta nikoli ni začelo graditi. Med slovenskimi podjetji in posamezniki, ki jih je pred leti financiral Hypo, sedaj pa so končali na njegovi slabi banki, so tudi nepremičninski mogotec Jože Anderlič, ki ima prek Avstrije med drugim v lasti garažne hiše po Ljubljani, lastnik trgovske družbe Sportina Bahtijar Bajrović, primorski poslovnež Marjan Mikuž, znan iz poslov z nekdanjim poslancem Srečkom Prijateljem, nekdanji prvi mož propadlega Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) Alojzij Kramljak in nekdanji lastnik domžalske Tosame Boštjan Nagode.
Trenutno že naprodaj več kot 40 zemljišč
Na izložbeni polici Hypove slabe banke v Sloveniji je trenutno več kot 40 različno velikih zemljišč, na katerih je predvidena izgradnja objektov. Kupnina, ki jo nameravajo iztržiti s prodajo teh nepremičnin in vsaj deloma poplačati posojila, ki jih je Hypo radodarno odobraval v obdobju gospodarskega razcveta, presega 76 milijonov evrov. Samo od prodaje desetih najdražjih nepremičnin, ki se nahajajo na Obali ali v največjih slovenskih mestih, si obetajo več kot 60 milijonov evrov. Toda cena teh nepremičnin bo verjetno morala pasti, saj jih v nasprotnem primeru ne bo možno prodati v nekaj letih. To posredno priznavajo tudi v HAR, kjer so maja lani ob prenosu slabih posojil s slovenskega Hypa poudarili, da predvidena življenjska doba takšnega nepremičninskega portfelja v povprečju traja 15 let.
Da bodo najnovejši dogodki v Avstriji in likvidacija avstrijske družbe močno skrajšali roke za prodajo premoženja, včeraj v slovenski HAR niso ne potrdili ne zanikali. »Najnovejši dogodki nimajo neposrednega vpliva na časovnico unovčevanja premoženja, ki nam je zaupano v upravljanje. Odločitev o samem poteku unovčevanja premoženja je namreč v pristojnosti FMA,« je povedal Janez Žepič, strokovni sodelavec slovenske družbe HAR. »Premoženje družbe je na trgu že dlje časa in se prodaja v skladu z usmeritvami naših lastnikov in omejitvami, ki izhajajo iz odnosov do nekdanjih lizingojemalcev. Pogodbe o financiranju namreč določajo tudi potek unovčevanja premoženja in cenovne omejitve v procesu prodaje. Zaradi omenjenega naše poslanstvo in delovanje ostaja nespremenjeno. Nadaljujemo s svojimi aktivnostmi strukturirane, aktivne odprodaje sredstev s ciljem ohranitve njihove vrednosti v najvišji možni meri.«
