Gorenjska gradbena družba (GGD) je eno redkih dobro poslujočih slovenskih gradbenih podjetij in po padcu škofjeloškega Tehnika največje tovrstno podjetje na Gorenjskem, ki obvladuje gradbene posle, financirane z javnim denarjem na Gorenjskem, pa tudi drugje po državi. Leta 2013 so ob 60-milijonskih prihodkih imeli dober milijon evrov dobička, za lani pa napovedujejo 80 do 90 milijonov prihodkov in do tri milijone dobička.
GGD lastniško obvladujejo vodilni na čelu z Brankom Žiberno. Eden glavnih delov njenega premoženja je Cestno podjetje Kranj, a se je na to lastnino obesila Probanka. Pred nekaj dnevi je namreč kranjsko okrožno sodišče dovolilo vpis zastavne pravice na to premoženje, in sicer zaradi denarne terjatve v višini 4,1 milijona evrov z zapadlostjo na odpoklic in prepovedjo razpolaganja.
Kot je pojasnil prvi mož GGD Branko Žiberna, ne gre za terjatev zaradi posojila, ki so ga po likvidaciji Probanke že prenesli na druge banke, pač pa za še nezapadlo bančno garancijo. »V našem poslu brez bančnih garancij ne gre, v povprečju imamo vedno okoli 40 milijonov še nezapadlih garancij. Banke še vedno garancije obravnavajo povsem enako kot posojila, zato je prišlo do te zastavne pravice, ki ne vpliva na naše poslovanje,« je zatrdil Žiberna. GGD veliko večino, tudi do 90 odstotkov, vseh poslov ustvari po javnih razpisih, se pravi, da sodelujejo pri občinskih in državnih projektih.
Konec leta 2013 je imela GGD 16 milijonov evrov dolgoročnih in 20 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, Žiberna pa zatrjuje, da so dolgove zmanjšali za okoli petino. Lani naj bi ustvarili za od 80 do 90 milijonov evrov prihodkov, novo zadolževanje pa načrtujejo kvečjemu za lastno naložbo v novo asfaltno bazo. Že več desetletij »začasna« asfaltna baza je namreč v Naklem, kjer se že dalj časa načrtuje selitev, v jami pa naj bi nekoč zraslo naselje s 340 stanovanji v šestih stanovanjskih enotah. GGD načrtuje selitev asfaltne baze k njihovi betonarni pri Podbrezjah, kamor naj bi se selila tudi uprava, ki je zdaj v Kranju, natančneje na Primskovem. Kdaj se bo to zgodilo, ni povsem znano, saj gradnji asfaltne baze močno nasprotujejo lokalni prebivalci. »Naložba je vredna deset milijonov evrov, upam, da jo bomo izpeljali že letos,« načrtuje Branko Žiberna.
