Predsednica sveta dr. Alenka Šelih je povedala, da bi morala imeti javnost večji vpogled v obravnavanje pritožb nad delom policistov. Zdaj vsako pritožbo nad delom policistov preučuje tričlanski senat; predsednika tega senata določi generalni direktor policije ali direktorji policijskih uprav, druga dva člana pa sta predstavnika sindikata in javnosti. Opozorila je tudi, da bi bilo >nrzn<, da bi se te pritožbe reševale zunaj policije. Člani sveta menijo, da bi bilo treba tudi dvigniti raven policijske etike pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic pri policijskem delu. Ali je pri tem namigovala tudi na primer Matjaža Roglja, ki mu policisti ob odvzemu prostosti na brniškem letališču niso dovolili stika z novinarji, pa včeraj nismo izvedeli...Sicer je bilo zoper policiste lani vloženih 1552 pritožb, kar je za skoraj 16 odstotkov manj kot leto pred tem. Obravnavali so jih skoraj 1500, nekaj manj kot 50 pritožb iz lanskega decembra pa je še v reševanju. Med rešenimi je bila 201 pritožba utemeljena, po Anžičevih besedah se jih je največ nanašalo na ukrepe policije na področju cestnoprometne varnosti. Zaradi utemeljenih pritožb je bilo zoper policiste sproženih 305 različnih ukrepov. Poleg tega je bilo 175 policistov osumljenih storitve kaznivih dejanj.>nrzn< je povedal<%L="http://www.mnz.si"> Rado Bohinc<%L>. Darko Maver s kriminološkega instituta je kot nosilec projekta izdelave nacionalnega programa preprečevanja in zatiranja kriminalitete povedal, da bi ga bilo treba dopolniti in finančno ovrednotiti. Gradivo za projekt je bilo sicer izdelano že leta 1998, vlada pa bi se morala po njegovih besedah odločiti, ali bo projekt financirala ter v kakšni obliki in obsegu. Minister Bohinc je povedal, da je treba k projektu pristopiti interdisciplinarno, v program pa vključiti nekatere druge resorje ministrstva ter socialne in druge vidike kriminalitete. Vladi bodo predlagali, da izhodišča pregleda in sprejme sklep o dokončanju programa, ki naj bi ga nato sprejel državni zbor. Naloga sveta je sicer priprava strokovnih izhodišč in usmeritev na področju nadzora nad delovanjem policije (kar je šlo menda direktorju policije še posebej v nos), varstva človekovih pravic in svoboščin v predkazenskem in kazenskem postopku ter strategij boja proti različnim vrstam kriminala. Svet sestavljajo strokovnjaki različnih področij, ki se ukvarjajo s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin, posveta pa se je udeležil tudi notranji minister Rado Bohinc, ki ni član strokovnega sveta. Minister Bohinc je povedal, da je delovanje strokovnega sveta za notranje ministrstvo in policijo zelo pomembno, saj s svojimi ugotovitvami in usmeritvami vpliva na boljše delo policije in notranjega ministrstva. (cd) <%HR>Pisana sestava svetaStrokovnemu svetu za področje policije predseduje dr. Alenka Šelih, člani sveta pa so še dr. Andrej Anžič (sicer pomočnik generalnega direktorja policije), Igor Vezovnik, dr. Dana Mesner, dr. Katja Šugman, dr. Ljubo Bavcon, dr. Darko Maver, dr. Milan Pagon, Pavle Čelik, dr. Janez Pečar, Ciril Žerjav, dr. Manca Košir, dr. Ivan Bele, dr. Urban Vehovar, dr. Bojan Dekleva in dr. Mitja Žagar.