Skoraj milijon evrov vredna globa, ki jo je moral Geoplin novembra lani plačati Agenciji za varstvo konkurence (AVK) zaradi oviranja preiskave v prostorih družbe, bi lahko s položaja odnesla tudi upravo družbe, ki jo vodi Boštjan Napast.
To možnost predvideva družbena pogodba Geoplina. Ta med razlogi za predčasno razrešitev uprave, ki ji mandat preneha septembra 2016, namreč navaja tudi »kršitve določbe zakona«, s katerimi »je uprava družbi povzročila škodo«. O pravnih in drugih posledicah globe, ki jo je AVK izrekla v postopku zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu, naj bi v začetku septembra razpravljal tudi nadzorni svet Geoplina. Ta je razdeljen na dva bloka. Medtem ko ima Napast že ves čas trajanja mandata trdno zaslombo v Petrolu, ki ima v nadzornem svetu Geoplina dva svoja nadzornika (predsednika uprave Petrola Tomaža Berločnika in Iztoka Bajdo), to ne velja za dva člana, ki ju je konec lanskega leta imenovala država: Andreja Ribiča in Mojco Golc. Pri morebitnem odločanju o usodi uprave bi lahko tako imela ključno vlogo predstavnika zaposlenih.
Plačana globa pomeni škodo
Napast se je v zadnjih letih izkazal kot spreten igralec na domačem lobistično-političnem parketu, tudi v času medvladja. Še leta 2005 je visoko kotiral pri SDS. Takrat ga je na položaj člana uprave Petrola imenovala prva vlada Janeza Janše. Po njenem padcu je ostal v Petrolu, vodenje Geoplina pa je – z domnevno pomočjo vplivnežev iz SD – prevzel v zadnjih izdihljajih vlade Boruta Pahorja. Ribič, ki predseduje nadzornemu svetu Geoplina, in Berločnik včeraj za pojasnila nista bila dosegljiva.
Pri vprašanju, ali je lahko globa AVK podlaga za zamenjavo Napasta in člana uprave Alojza Stane, po oceni dveh pravnikov, ki sta želela ostati neimenovana, dvoma ne bi smelo biti. Dejstvo je, da je AVK Geoplin oglobila zaradi kršitve zakona (o preprečevanju omejevanja konkurence), ki jo družbena pogodba navaja kot razlog za razrešitev uprave, poudarjata sogovornika. Družba je nato že novembra lani plačala 968.000 evrov globe. To pa je po obligacijskem zakoniku mogoče kvalificirati kot škodo, s čimer je izpolnjen še drugi pogoj iz družbene pogodbe. Inšpektorji AVK so sicer prostore Geoplina v okviru preiskave domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu obiskali julija lani. Tam so po navedbah AVK morali najprej tri ure čakati na pregled pisarne Alojza Stane. Šele naslednji dan pa so izvedeli, kje so originalne prodajne pogodbe, ki so bile temeljni cilj preiskave.
Če bodo nadzorniki zaradi globe res zahtevali zamenjavo Geoplinove uprave, ne gre dvomiti, da jim bo ta skušala odgovoriti s pravnimi mnenji. Oprla bi se lahko na več argumentov. »V primeru, ki ste ga navedli, je globo mogoče označiti za škodo, če gre za izrecno posledico ravnanja uprave. Toda pred tem je treba preveriti, ali je pri svojih dejanjih zgolj upoštevala interne predpise, ki urejajo varovanje podatkov,« opozarja dr. Šime Ivanjko z mariborske pravne fakultete.
Kaj lahko reši Napasta in Stano
A pri tem Napastu in Stani ne bi šlo na roke več dejstev. V družbeni pogodbi, ki je Geoplinov temeljni akt, o varovanju dokumentov in poslovnih skrivnosti – če odštejemo poglavje o konkurenčni klavzuli v pogodbah članov uprave – ni mogoče najti niti besede. Odločbo AVK je junija lani potrdilo tudi upravno sodišče in pri tem verjetno preizkusilo tudi argumente, ki jih navaja Ivanjko. Za nameček naj bi uprava Geoplina v začetku leta 2013, torej le nekaj mesecev pred prihodom inšpektorjev AVK, sprejela celo sklep o polnem sodelovanju z regulatorjem. To pa v drugačno luč postavlja tudi podatek, da je bil Napast na dan prihoda inšpektorjev AVK v Geoplin na dopustu.
Upravi Geoplina prav tako ne bo veliko pomagalo dejstvo, da je družbena pogodba v sedanji obliki začela veljati šele maja letos, torej pol leta po tem, ko je Geoplin že plačal globo. Tudi prejšnja različica družbene pogodbe je namreč med razlogi za predčasni odpoklic uprave navajala povzročitev škode, le da je ta morala biti višja od pol milijona evrov. To pa posledično pomeni, da vanjo pade tudi globa AVK.
Na Geoplinu so »še vedno prepričani, da je odločba AVK neutemeljena, zato bodo zoper sodbo upravnega sodišča uporabili vsa pravna sredstva, ki so na voljo«. Ker je sodba pravnomočna, Geoplinu preostane le vložitev zahteve za revizijo na vrhovno sodišče. Na vprašanje, ali je lahko globa po njihovi oceni razlog za razrešitev uprave, v Geoplinu niso odgovorili. Sporočili so le, da dodatnih komentarjev ne dajejo. Že včeraj smo poročali, da je Geoplin v postopku pred AVK že maja predložil več zavez, ki po oceni konkurentov in odjemalcev ne bodo odprle domačega trga s plinom. Geoplinu v postopku grozi kazen v višini do desetih odstotkov letnega prometa. Družba je lani ustvarila 336 milijonov evrov prihodkov.
